Ahat

[Mičo]

Je kdo v novem Proteusu prebral prispevek Ane Hinterlechner-Ravnik o ahatih?

[nosorog]

Je kdo v novem Proteusu prebral prispevek Ane Hinterlechner-Ravnik o ahatih?

 

Jaz ne. Je članek vreden greha?

[Mičo]

Mislim, da bi bilo tudi zate koristno branje. Predvsem zaradi poimenovanja in korektne razdelitve sistema ahat/jaspis/kalcedon.

[nosorog]

Mislim, da bi bilo tudi zate koristno branje. Predvsem zaradi poimenovanja in korektne razdelitve sistema ahat/jaspis/kalcedon.

 

Jaz sem to razdelil takole. Je njena razdelitev drugačna?

 

KALCEDON

 

Ime kalcedon pravzaprav označuje celo skupino različno obarvanih drobno zrnatih mikrokristalnih vlaknatih kremenov, ki so najpogosteje grozdastih, kroglastih, ledvičastih, sigastih ali nepravilnih natečnih oblik. Med njimi so najbolj znani:

 

• karneol, ki mu dajo rdečo barvo primesi železa,

• sard, ki je rjavkast in prepušča rdečo svetlobo,

• hrizopraz, ki ga zeleno obarvajo primesi niklja,

• jaspis, ki je različnih barv (poznamo preko 80 vrst jaspisa),

• ahat, pri katerem se ritmično izmenjujejo plasti kalcedona, opala in kristalnega kremena.

 

Manj znane vrste kalcedona pa so:

• lidit: kriptokristalni kremen, impregniran s primesjo podobno oglju (črn, okrast ali rdeč),

• kvarcin: vlaknato listnati kalcedon,

• lutecit: vlaknata vrsta kalcedona, najdena predvsem v apnencih okoli Pariza (Lutecija).

Med kalcedone uvrščamo tudi navadno gručasto ali protasto pojavno obliko, ki pa je, za razliko od vseh ostalih vrst kalcedonov, ne uvrščamo med okrasne kamne.

 

AHAT

 

V grobem ahate delimo na trakaste, ki jih sestavljajo pravilni pasovi raznobarvnega kalcedona, mahovne, kjer vsebuje mlečna osnova kloritove luske in vključke oksidov, kateri spominjajo na mah, strukturo, ki ponazarja pokrajino, ima pokrajinski ahat, mavrične barve ognjenega ahata pa povzročajo vključki železovih oksidov med tankimi plastmi kalcedona. Kadar se v ahatu izmenjujejo črne in bele plasti, govorimo o oniksih. Ahatom, pri katerih se izmenjujejo debelejše plasti rjave, rdeče, pa tudi bele barve, pravimo sardoniksi.

[Matjaž Bogdan]

Veš , tle je tko -jaspis se uvršča skupaj z rožnatim kremenom in avanturinom med drobnozrnaste -zrnaste kremene -to je spet po eni od bolj natančnih - recimo-sistematik... prav tako je kalcedon - heliotrop, ki ga napačno uvrščajo med jaspise, pa ne drži, ker ima drugačno strukturo.

[nosorog]

Veš , tle je tko -jaspis se uvršča skupaj z rožnatim kremenom in avanturinom med drobnozrnaste -zrnaste kremene -to je spet po eni od bolj natančnih - recimo-sistematik... prav tako je kalcedon - heliotrop, ki ga napačno uvrščajo med jaspise, pa ne drži, ker ima drugačno strukturo.

 

Jebi ga - pri tej sistematiki sem si pomagal s Tućanovo Specialno mineralogijo, ki velja med našimi geologi še vedno za "zakon" in z Renatom Vidrihom (se poznava), ki je aktualni avtor geoloških knjig.

[Matjaž Bogdan]

Jebi ga - pri tej sistematiki sem si pomagal s Tućanovo Specialno mineralogijo, ki velja med našimi geologi še vedno za "zakon" in z Renatom Vidrihom (se poznava), ki je aktualni avtor geoloških knjig.

 

ja, seveda -bo že, vendar je s tem kot je enkrat dejal mičo-odvisno iz katerega vira črpaš. Tole kar sem napisal je recimo gemološki pogled na kalcedon in kremene bolj podrobno pa so avtorji tega prav tako zelo aktualni v tej branži. .Zdaj- kdo ima pa prav- je v bistvu za nas nepomembno-saj so le detajli , ki ne vplivajo na naše poznavanje in uporabo. Vidiš, nekateri kremen uvrščajo med silikate-dana klasifikacija, strunz med okside , tako da je zadeva brezpredmetna.

[Mičo]

O temi literatura:

 

Fran Tućan je objavil svojo ´Specijalno Mineralogijo´ pri Državni štampariji Kraljevine Jugoslavije, leta 1930. Leta 57 je nato pripravil še "popravljeno" izdajo. Upam, da misliš na drugo izdajo, ki pa je vseeno ´malo zadaj´.

 

Za geologe je "zakon" pravzaprav Grafenauerjeva ´Sistematska mineralogija´, 1977, ki je, v nasprotju s Tućanovo, celo recenzirana (recenzent Jože Duhovnik). Seveda je uporabna le z vsemi (ročnimi) popravki do danes.

 

Dana in Strunz klasifikacijo je potrebno dokaj dobro poznati, da ne delamo nepravilnih zaključkov. Glede kremena si nista v nasprotju, kakor bi to lahko sklepali iz Zepovega zapisa, le minerale grupirata na podlagi različnih lastnosti (kemizem, struktura, ...). Za posamezen mineral pa je resnično vseeno, kako so ga razvrstili, pomembo postane pri asociiatih in pri razlagi nastanka določene paraganeze (združbe) mineralov. To pa tukaj ni aktualna tema.

 

Večina enciklopedičnih virov je problematična prav iz vidika nepopravljanja. Malokdo je namreč prebral recenzijo Mineralov na slovenskem, ki je izšla kmalu po izzidu knjige, in kjer so navedene vse napake, ki sta jih (nehote) naredila avtorja. Tako se še vedno najdejo ´strokovnjaki´, ki me prepričujejo, da je tisto črno na kremenu pri Crngrobu resnično hematit.

[nosorog]

O temi literatura:

 

Fran Tućan je objavil svojo ´Specijalno Mineralogijo´ pri Državni štampariji Kraljevine Jugoslavije, leta 1930. Leta 57 je nato pripravil še "popravljeno" izdajo. Upam, da misliš na drugo izdajo, ki pa je vseeno ´malo zadaj´.

 

Če me spomin ne vara, je šlo za četrto popravljeno izdajo morda iz leta 1964 (ne morem preveriti, posodil mi jo je Uroš Herlec in mi tudi svetoval, naj se držim te knjige, povedal, da sicer v njej je nekaj napak, a da je "zakon", pa sem popolnoma prepričan, da pozna Grafenauerjevo Sistematsko mineralogijo - reciva temu stvar okusa).

 

Za geologe je "zakon" pravzaprav Grafenauerjeva ´Sistematska mineralogija´, 1977, ki je, v nasprotju s Tućanovo, celo recenzirana (recenzent Jože Duhovnik). Seveda je uporabna le z vsemi (ročnimi) popravki do danes.

 

 

Večina enciklopedičnih virov je problematična prav iz vidika nepopravljanja. Malokdo je namreč prebral recenzijo Mineralov na slovenskem, ki je izšla kmalu po izzidu knjige, in kjer so navedene vse napake, ki sta jih (nehote) naredila avtorja. Tako se še vedno najdejo ´strokovnjaki´, ki me prepričujejo, da je tisto črno na kremenu pri Crngrobu resnično hematit.

 

Vsi elementi recenzije oz. navedbe napak, baje niso korektni. Nisem je bral, a ko že omenjaš hematit - baje je vsebovala med drugim tudi očitek na podatek pri hematitu, ko avtorja pravita, da lahko vsebuje do 9% TiO2 ne drži. Ta podatek seveda drži. Takšne primerke je pred štirimi leti prinesel iz Brazilije v Slovenijo Miran Rezar in precej jih imam doma.

[Mičo]

Tudi COBISS pozna le ti dve izdaji.

 

Mislil sem na primerke kremena iz Crngroba, kjer so ´črni mineral´v knjigi oklicali za hematit. Prva preiskava pa je pokazala, da je brookit.

 

Primerke hematita poznam, menda imajo tudi kvazi ime - rutilohematit. O njih je izšel tudi članek, kjer jih podrobno opisujejo (Intergrowths of Rutile and Hematite [AmMin 39:319]). No, vseeno rutila ne vsebuje, ampak gre za preraščanje (slovenski prevod ni ravno ustrezen).

Kakor se spomnim, v recenziji to ni omenjeno. Bom pa seveda še enkrat preveril.

 

S to kritiko nisem mislil samo na Minerale na slovenskem. Tudi v Draguljih Mihe Jerška najdemo, naprimer, pod sliko pakistanskega topaza podnapis ´morganit, rožnati beril...´

Prav tako v Grafenauerjevi knjigi beremo ´kasiterit najdemo v pegmatitnih žilah....´

 

In tako naprej v neskončnost. S tega vidika se mi je zdelo smiselno omeniti članek v Proteusu, kjer avtorica povzame trenutno! veljavne razdelitve in ugotovitve. Tudi v mineralogiji znanost napreduje, še posebno odkar so jim izumili metode za raziskave.

[nosorog]

Tudi COBISS pozna le ti dve izdaji.

 

Mislil sem na primerke kremena iz Crngroba, kjer so ´črni mineral´v knjigi oklicali za hematit. Prva preiskava pa je pokazala, da je brookit.

 

Vem, da si mislil na to. Nekoč mi je Borut Razinger razlagal, koliko napak naj bi bilo v Mineralih na Slovenskem in je konkretno omenil tole hematit-Ti=2, zato sem sklepal, da je verjetno bral recenzijo.

 

 

Primerke hematita poznam, menda imajo tudi kvazi ime - rutilohematit. O njih je izšel tudi članek, kjer jih podrobno opisujejo (Intergrowths of Rutile and Hematite [AmMin 39:319]). No, vseeno rutila ne vsebuje, ampak gre za preraščanje (slovenski prevod ni ravno ustrezen).

 

No ja; obstajajo tudi primerki ploskvic hematita, preraslih z rutilom, ki so v neredu zarasle ena na drugo (imam precej takšnih primerkov) in morda ni napak, da potem rečemo, da ga hematit vsebuje (ali pa je napak, kwa pa vem).

 

 

Tudi v mineralogiji znanost napreduje, še posebno odkar so jim izumili metode za raziskave.

 

Gotovo, sam res obstaja problem, ki si ga izpostavil v prejšnjem postu - pri novejših knjigah o teh novih odkritjih in posledično nekaterih spremembah, ni pogosto ne duha ne sluha.

[Matjaž Bogdan]

Mičo, kako si pa pogruntal , da je tisto topaz in ne beril ?

[Mičo]

Beril je heksagonalen, stvar na sliki pa je ortorombska, kakor topaz.

Če še pogledaš sliko (str. 81): tiste korodirane ploskve piramide so značilne za topaz.

Tudi odlom kristala s podlage je značilen.

 

Pa še rožnat ni, ampak rjav!

[Mičo]

Vsi elementi recenzije oz. navedbe napak, baje niso korektni. Nisem je bral, a ko že omenjaš hematit - baje je vsebovala med drugim tudi očitek na podatek pri hematitu, ko avtorja pravita, da lahko vsebuje do 9% TiO2 ne drži. Ta podatek seveda drži. Takšne primerke je pred štirimi leti prinesel iz Brazilije v Slovenijo Miran Rezar in precej jih imam doma.

 

Ponovno sem prebral recenzijo in hematita ne omenja. Je pa res, da avtorja ta stavek zapišeta v knjigi.

 

Nekoč mi je Borut Razinger razlagal, koliko napak naj bi bilo v Mineralih na Slovenskem in je konkretno omenil tole hematit-TiO2, zato sem sklepal, da je verjetno bral recenzijo.

 

Verjetno njegova lastna razlaga.