Dobra dejanja

[Ksenia]

hm... recimo da se jaz učim imeti rada sebe... vendar me najbolj osrečuje, ko osrečim druge... torej lahko iz skodele ki ima pokrit dno črpam napitek tudi za druge. Sicer me pa zanima tole - kako veš da se imaš rad?

[ROTI]

Tisti bankir, ki je dobil letos nagrado izumitelja dinamita za mir, je povedal, da klošarju na cesti nikoli ne da denarja vbogajme, kot se reče. Pokaže mu pot, kako lahko pride drugače do denarja.

 

hm... recimo da se jaz učim imeti rada sebe... vendar me najbolj osrečuje, ko osrečim druge... torej lahko iz skodele ki ima pokrit dno črpam napitek tudi za druge. Sicer me pa zanima tole - kako veš da se imaš rad?

 

Ti veš,da se imaš rada ,ko si se odločila ,da se boš razvajala ,sicer pa čutiš v srcu kot zadovoljstvo z samim seboj.Počneš stvari v katerih uživaš in le malokdo te uspe spraviti v slabo voljo. Takrat ,ko uživaš v drobnih stvareh in ko čutiš ,da si navznoter izpolnjena ,takrat se imaš najraje.

[Guest sheboom]

Tisti bankir, ki je dobil letos nagrado izumitelja dinamita za mir, je povedal, da klošarju na cesti nikoli ne da denarja vbogajme, kot se reče. Pokaže mu pot, kako lahko pride drugače do denarja.

 

[Ksenia]

vem za nekoga ki je ko ga je klošar prosil za keš za litrco, odgovoril: imam nekaj za pospravit, tvoje so dve litrce.... pa je bil tip za - pospravil vse okrog hiše, ker so prenavljali stanovanje in se je zbralo akr dovolj materiala, dobil malico in keš (tole je že delo na črno). bil ful vesel... naslednji dan me je ustavil in vprašal če mu dam 200 sit. Se je kaj naučil? ne, je sprejel pokazano pot? ne, ker ni bil pripravljen nič spremenit...

[aakhut]

 

no...jaz sem enkrat enega povprashal, koliko nazhica chez dan

15.000 - 20.000

pichka mu materna

neobdavchenih 20 jurjou na dan

pa che "dela" 20 dni v tednu....znese to 400 jurjou...NEOBDAVCHENIH

pa she folk lohk jebe v glavo kolkr se mu zdi

 

zlomk...tralala

[girly]

a da tolko? ma neeeeeee .... ne verjamem.

 

ful mi grejo na živce oni pred TR3, ki so kar naprej eni in isti. daj človek vzami ta keš, si idi po kilo kruha, potem, ko boš sit, pa začni razmišljat, kje boš ZASLUŽIL denar. ne bom jaz zdaj še enih lenuhov podpirala, ki cele dneve tam visijo. in se zraven hišice za plačat postavijo.

 

no, eni so vsaj toliko, da te usmerijo na fraj parkirplac. vsaj nekaj. ali pa ti tisti cajtng prodajo. večina pa kar tam stoji kot eni beboti "gospa a je kaj drobiža ostalo?".

 

idi si nažicaj ali pa kupi gobico, pa mi šipo na avtu umij, kar res ni težko naredit, pa bo ostalo drobiža. lenobe pa res ne mislim podpirat.

[Guest sheboom]

Na moji vsakodnevni poti po Ljubljani neka ženska neprestano prosi folk za denar in kaže na svojega otroka, češ, da sta uboga. In zanimivo, da sem jo zalotila že s tremi različnimi otroci. Pa jo nekoč vprašam, koliko otrok ima in ona odgovori, da enega. Dala sem ji piškote za njenega otroka in v zahvalo dobila prav lepe besede, da sem škrta in da se ne zavedam njenega trpljenja (?!). Nazadnje ko me je ustavila, je trdila, da zbira denar za neko organizacijo proti zlorabi otrok in spet pričakovala denar od mene. Vprašala sem jo, če ima kako izkaznico, s katero bi se lahko identificirala, da je zadolžena za to početje in dobila odgovor, da sem pizda.

... še nekateri od tistih najbolj ubogih se ne znajo angažirat, da bi potem brez težav dobili našo pomoč.

[girly]

do mene je enkrat prišla ena na železniški postaji ... stara tam nekje 45, če ne celo več. da sta ji umrla starša in da se mora sama preživljat, če ji lahko pomagam.

 

gledam jaz njo ... pa rečem, da sem jaz študent, ki tudi mora živet v LJ in delat, da se lahko preživlja, ker se mi pač ne zdi kul od starcev denarja jemat še manj pa, da bi pričakovala, da me bodo podpirali, ko bom stara 45 in še se celo smilila sama sebi, če bodo takrat že mrtvi in me ne bodo mogli financirat.

 

rečem, da naenkrat ostaneš brez službe in jih prosiš za pomoč ... ne pa, da živiš na njihov račun celo življenje, dokler ne umrejo.

 

sicer pa bi si lahko kaj boljšega izmislila, baba smotana. stvarno užas, s kakšnimi ti ven hodijo ...

 

a onega ste že videli, ki rože prodaja? malo hecen zgleda ...

[Ksenia]

ok, namen mojega posta je bil drugačen... nekdo ki se trdno ne odloči za spremembo, lahko ima še tolk namenov in poiskusov ne bo uspel...

in meni ni žal sto tolarjev ki jih dam, kadar se odločim za to... ne kadar me prosijo in tako so se že navadili, da me ne prosijo več... nazadnje so dobili od mene 2 kg breskev, pred nekaj meseci - še danes me s hvaležnostjo v očeh pozdravljajo mi zaželijo lep dan. Čutijo spoštovanje in zanimivo ne žicajo me več. vendar je pa tudi res to, da ko grem mimo njih jih večkrat tudi sama ogovorim (njihova zbirna točka je točno pred vrati moje službe - mi čisto nič ni všeč, ampak tam so že nekaj let) in nekoč je en fant za menoj zaklical - ksenija hvala ker v meni vidiš človeka... kakšno pot so si izbrali, njihova lastna odločitev, vsi imamo možnost izbire... in nikoli ne bom trdila da vem kako bi se jaz borila, če bi enkrat pristala na dnu brez strehe nad glavo, v breme meščanom...

[Guest sheboom]

a onega ste že videli, ki rože prodaja? malo hecen zgleda ...

 

nop ... edino če je to tisti, ki te neprestano zmerja s komunistom in fašistom ...

[girly]

Ja breskev ali česarkoli drugega, kar ni keš, jih večina ne sprejme s hvaležnostjo. Enkrat za božič sta me dve cigančici v McDonaldsu žicali za 100 SIT, sem jima vsaki kupila en meni po želji in kaj vidim? Ven s hamburgerjev zmetali vso zelenjavo, pa dodaten kečap sta si šli kupit (prej pa nista imeli denarja in sta morali žicat, ker sta "lačni"). Sploh nisem mogla verjet.

 

Ena smrklja v Londonu ... me prosi za keš. Rečem, da greva v trgovino in ji kupim sendvič in sok. Ne, ona hoče keš. Je na koncu ostala tudi brez sendviča.

 

Poglej ti ljudje bi lahko (nekaj) delali. In ne bili breme mestu. Zakaj ne morejo tistih cajtng (Kralj ulice) prodajat? Ne .. oni samo stojijo tam in čakajo, da se jih kdo usmili. Razumem, da ima vsak svoje osebne razloge, zakaj je tam pristal. Ampak če bi bila jaz med njimi, vem, da bi se vsaj TRUDILA pokazat, da HOČEM nekaj naredit za izboljšanje svojega stanja. Ne pa samo čakat, kaj bo bog dal oz. bo padlo z neba. Tega jaz pač ne mislim podpirat.

 

Pa sorry, ker svinjamo po temi s temi klošarji zdaj, vem da originalen namen teme ni bil takšen

[ROTI]

Res ni bil namen te teme ,da ogovarjamo klošarje ,so nekarei res pijavke, to se ve .Toda v sakem trenutku tako in tako lahko izberemo in se odločimo ,komu je res potrebna pomoč. Tudi sama ,bi težko komu ,dala keš ,da si potem gre kupit vina ali pa bog nedaj ,kakšne droge ,to ne bi bilo prav .Ampak tako jaz razmišljam ,čeprav se pa tudi ,kdaj pa kdaj kakšnemu seveda ,ko sem se sama za to odločila dala kakšnega jurja .Pa mi ni žal ,nasprotno ,zadovoljna sem . Za pohvalit so pa vsi ,ki ne obsojajo tudi tistih ,ta najbolj zagriženih čakajočih pijavk, kajti povsod so in bodo še dolgo dolgo žicali, in tudi uspevalo jim bo . To je njihova izbira 1 Obdavčeni ali pa ne ,oni soodgovorni za svoja življenja. Me je pa presenetila Ksenija ,ko je napisala, da ji nekdo rekel : Hvala ,ker me ,ker me vidiš kot človeka ,ali nam to nekaj pove ,so uboge pare,ki se niti spoštovanja do sebe ne zavedajo,pa so ravno tako ljudje, z vsemi potrebami in verjamem tudi z potrebami po ljubezni in spoštovanju ,samo njihova pot se je nekje zaustavila. Predvidevam ,da so ti ljudje zašli nekje sredi tunela ,ne vidijo luči ,ki bi jih popeljala iz teme na svetlobo ,in nimajo ničesar ,za kar bi se oprijeli zato se pa tudi ne trudijo več. Vem pa tudi ,da nekaterim to odgovarja,zopet njihova izbira. So ,kar so.

 

Ravno zaradi takšnih se še bolj zavedam ,kako srečna sem. ker nisem odvisna od miloščine kogar koli. Kaj to ni bogatstvo?

[Guest sheboom]

Res ni bil namen te teme ,da ogovarjamo klošarje ,so nekarei res pijavke, to se ve .Toda v sakem trenutku tako in tako lahko izberemo in se odločimo ,komu je res potrebna pomoč. Tudi sama ,bi težko komu ,dala keš ,da si potem gre kupit vina ali pa bog nedaj ,kakšne droge ,to ne bi bilo prav .Ampak tako jaz razmišljam ,čeprav se pa tudi ,kdaj pa kdaj kakšnemu seveda ,ko sem se sama za to odločila dala kakšnega jurja .Pa mi ni žal ,nasprotno ,zadovoljna sem . Za pohvalit so pa vsi ,ki ne obsojajo tudi tistih ,ta najbolj zagriženih čakajočih pijavk, kajti povsod so in bodo še dolgo dolgo žicali, in tudi uspevalo jim bo . To je njihova izbira 1 Obdavčeni ali pa ne ,oni soodgovorni za svoja življenja. Me je pa presenetila Ksenija ,ko je napisala, da ji nekdo rekel : Hvala ,ker me ,ker me vidiš kot človeka ,ali nam to nekaj pove ,so uboge pare,ki se niti spoštovanja do sebe ne zavedajo,pa so ravno tako ljudje, z vsemi potrebami in verjamem tudi z potrebami po ljubezni in spoštovanju ,samo njihova pot se je nekje zaustavila. Predvidevam ,da so ti ljudje zašli nekje sredi tunela ,ne vidijo luči ,ki bi jih popeljala iz teme na svetlobo ,in nimajo ničesar ,za kar bi se oprijeli zato se pa tudi ne trudijo več. Vem pa tudi ,da nekaterim to odgovarja,zopet njihova izbira. So ,kar so.

 

Ravno zaradi takšnih se še bolj zavedam ,kako srečna sem. ker nisem odvisna od miloščine kogar koli. Kaj to ni bogatstvo?

 

Popravljam mnenje na moje poprejšnje komentarje.

[janko]

Ne samo, da si naredil dobro dejanje. Močno si se žrtvoval!!

 

in oba prikrajšal za izkušnjo, ki sta jo morda nujno potrebovala

[janko]

pa ne se zdej na to izjavo obešat k mi je itak žou, da mi je ušla. usi mate use prou. zlati ste

[ROTI]

Popravljam mnenje na moje poprejšnje komentarje.

 

 

Jaz vedno dam denar tistemu ki me zanj prosi, ne obsojam, ne gledam jim pod prste, ne pričakujem hvaležnosti za svoje dejanje... Cenim ljudi, ki zmorejo izgubiti ponos do te mere da morajo prositi na ulici,zame je to pogumno dejanje, ki ga sam ne bi mogel nikoli storiti.

 

[Nicky]

sprašujem se, zakaj danes tako malo stvari naredimo zastonj... težko je, se zavedam, a občutek naredit za nekoga nekaj je ful dober. Iščem ravnotežje, ker so mi dobra dejanja in dajanje blizu...

 

Jaz vedno dam denar tistemu ki me zanj prosi, ne obsojam, ne gledam jim pod prste, ne pričakujem hvaležnosti za svoje dejanje... Cenim ljudi, ki zmorejo izgubiti ponos do te mere da morajo prositi na ulici,zame je to pogumno dejanje, ki ga sam ne bi mogel nikoli storiti.

 

lepo

[Matjaž Bogdan]

jaz dajem ali pa ne dajem denarja- odvisno od načina prosjačenja- če me nagalami, ne dobi nič...če pa kolikor toliko vljudno, pol pa.

O pričakovanju hvaležnosti bi pa dejal - za razliko od pornija pričakujem vsaj , da me ne bo poslal v p.m. pol, ko mu že dam , kar se tudi včasih pripeti/ kao - premalo keša/ Poznal sem enega , ki sem mu dajal za sendviče in vino, pol se je pa razvadil, pa ker je hodil v iste oštarije kot jaz, me je večkrat "počastil " z pijačo, pa tko....

V bistvu sem pa tudi jaz ne nekak način "žical " v mlajših letih- igral sem na ulici po evropi in v kufr so mimoidoči dajali denar. To je bil način življenja in seveda preživetja...Pri naših me malce živcira ,ker se ne potrudijo/ nekateri / popolnoma nič...ampak to je le moje mnenje.Jih pa ne obsojam, ker sem mladost preživel v glavnem na ulicah ,spal na klopcah , in tako, vem da v bistvu skoraj vsak lahko pristane tam, pa naj ima še tako pošlihtan life.

Nikoli ne veš kaj te čaka na naslednjem vogalu in kako boš reagiral na kakšno večjo / osebno / tragedijo..Zato se ne bi nikakor imel za kaj več od ljudi z ulice...ker bom lahko jutri med njimi...

O dobrih dejanjih pa toliko...glih se ne trudim , da bi vodil dnevno evidenco tovrstnih dejanj, mislim, da več ali manj pomagam pomoči potrebnim, dam kar zmorem , znam in kar imam...se pa s tem ne obremenjujem.

Dnevi pa niso glih polepšani zaradi tega , ker je to vsakodnevna praksa...znam biti pa tudi žleht, čisto odvisno na kakšen način se me človek loti. če je zloben do mene, je odvisno le od moje ga trenutnega navdiha ali mu bom vrnil ali ne...sem po svoje slabič, ker včasih ne znam storiti dobro, ko dobim slabo, samo tak pač sem.Nikoli nisem nastavil še drugega lica, je bilo enkrat dovolj.

Pa mislim, da smo različni, da vsak nosi s seboj svoje majhne slabosti in osebna bremena, ki vplivajo na naša dejanja, vse to je življensko in vse kar se silimo, ne rodi dobro, čeprav morda tako hočemo...namen sam še nikoli ni naredil koraka in izzval zadovoljstva...

Torej - če je človek naravnan k dobrim dejanjem - se mi zdi lepo, če pa ne, pa tudi prav, saj ima svoje poti in svojo dušo, ki v bistvu z mojo ni povezana...sicer pa dejanja sama po sebi pišejo zgodbo o načinu medsebojnih odnosov, se pravi - kar dobiš povrnjeno.Pa v glavnem je vseeno, saj ne smeš kaj preveč pričakovati- je življenje samo poskrbelo za to...

no, bodimo dobri, da noumo zgorel v peklu!!!!

[kukica]

Ti veš,da se imaš rada ,ko si se odločila ,da se boš razvajala ,sicer pa čutiš v srcu kot zadovoljstvo z samim seboj.Počneš stvari v katerih uživaš in le malokdo te uspe spraviti v slabo voljo. Takrat ,ko uživaš v drobnih stvareh in ko čutiš ,da si navznoter izpolnjena ,takrat se imaš najraje.

...in ko si pripravljen zase storiti, kar veš da potrebuješ, pa čeprav ti nasprotuje cel svet.

 

Jaz nič.

Jaz sem taka že po srcu.

Mislim, kam bi pa prišli, če bi si mislila, da delam dobra dejanja

(only mine opinion)

Vidiš, jaz pa ravno rabim razmišljat, kaj dobrega storim. Zato da ublažim mojo neskončno samokritičnost.

 

 

JSt sm 100%, da vsak dan naredim vsaj eno dobro dejanje. Ker se vedno najde kdo, potreben pomoči al pa kake lepe besede, če ne drugje, pa na forumu. In mi to tud ni težko, tko da...

 

Sej, po moje, kar vsi delamo to. Včasih se niti ne zavemo.

Matr si lepo napisala.

 

dobro dejanje - cel dan si že govorim, da sem vredna več...

Več od česa? Zaslužiš si vse kar je lepega ...

Se spomnim, kako sem se dobro počutila, ko sem neko obdobje delal z afirmacijo 'Pripravljena sem sprejeti obilje/darove vesolja.' Občutek je bil kot da me vesolje objema in jaz njega. Eno.

 

Tisti bankir, ki je dobil letos nagrado izumitelja dinamita za mir, je povedal, da klošarju na cesti nikoli ne da denarja vbogajme, kot se reče. Pokaže mu pot, kako lahko pride drugače do denarja.

Tudi meni se ta način zdi boljši. Če pa tega ne znam, pa vseeno nekaj naredim tudi s tem, če nekomu dam jesti.

 

ok, namen mojega posta je bil drugačen... nekdo ki se trdno ne odloči za spremembo, lahko ima še tolk namenov in poiskusov ne bo uspel...

in meni ni žal sto tolarjev ki jih dam, kadar se odločim za to... ne kadar me prosijo in tako so se že navadili, da me ne prosijo več... nazadnje so dobili od mene 2 kg breskev, pred nekaj meseci - še danes me s hvaležnostjo v očeh pozdravljajo mi zaželijo lep dan. Čutijo spoštovanje in zanimivo ne žicajo me več. vendar je pa tudi res to, da ko grem mimo njih jih večkrat tudi sama ogovorim (njihova zbirna točka je točno pred vrati moje službe - mi čisto nič ni všeč, ampak tam so že nekaj let) in nekoč je en fant za menoj zaklical - ksenija hvala ker v meni vidiš človeka... kakšno pot so si izbrali, njihova lastna odločitev, vsi imamo možnost izbire... in nikoli ne bom trdila da vem kako bi se jaz borila, če bi enkrat pristala na dnu brez strehe nad glavo, v breme meščanom...

[Alan_New]

Kaj pa če so ta t.i. dobra dejanja, ki jih skoraj vsi zmorete, samo kompenzacija, morda dejanja iz občutka krivde?

 

Sprašujem (se) namreč o resničnih vzrokih za "dobra" dejanja.

[kukica]

Sploh ni neumno vprašanje ...

Vsak zase že ve.

[Ksenia]

občutka krivde do koga?

[kukica]

občutka krivde do koga?

Do sebe?

[Ksenia]

tole bi lahko bila zanimiva povezava... jaz sem včeraj bolj razmišljala v tem, da si recimo sama želim kakšnega presenečenja ali pa malenkosti... nsiem si še na jasnem. ma sej za dobro delo ne rabiš izgovora in nikdar ne razveselim nekoga z namenom, da bom anredila eno dobro delo, trenutek pač... včeraj gledava s prijatteljico rože, vidim da ji je en šopek všeč... obrne se stran in gre, avtomatično primem tisti šopek... le kdo ga je dobil nisem cel dan razmišljala pa tko...

hvala delate dobra dela, meni postavljate prava vprašanja za razmišljanje, moje čiščenje

[Alan_New]

občutka krivde do koga?

Ja, do samega sebe, oz. še bolj natančno zaradi česa -- od kje je prišla ta krivda in zakaj.