Dobra dejanja

[Ksenia]

lahko pojasniš prosim kaj misliš zaradi česa?

[Alan_New]

lahko pojasniš prosim kaj misliš zaradi česa?

Lahko.

 

Vprašala si "občutka krivde do koga?", meni pa se zdi bolj natančno vprašanje "občutka krivda zaradi česa?", torej zakaj se počutimo krive in to potem hočemo "rešiti" s početjem "dobrih" dejanj.

[Ksenia]

torej imaš občutek da nekomu ne delaš dobro (mogoče samo z mislijo) pa se mu odkupuješ? hm... np tega pri meni ni... sicer pa svojih dejanj ne jemljem kot dobrih dejanj temveč srečna sem ko osrečim... amen

zakaj sem vprašala - ker se z določenimi občutki ki so vezani na preteklsot v teh dneh spopadam

[Alan_New]

torej imaš občutek da nekomu ne delaš dobro (mogoče samo z mislijo) pa se mu odkupuješ?

Ne to, temveč, da se odkupuješ sebi.

[Ksenia]

ja mogoče tudi kdo... jaz ne, vidiš na to še pomislila nisem pa sem krepko odkrita v tem času do sebe (auč)

[Pia:)]

dobro je edino,kadar vidim kaj slabega,bolše ko to popravim. ostalo je tk al tk najbolše delovanje,sej v preteklem momentu,drugače,torej bolše nism mogla delovat.

[strelka02]

Danes se ne spomnim...najbrž sem kaj dobrega nardila....

 

[kukica]

Dobro sem prežgečkala bratrančevega sina. Najboljše dejanje danes.

[ROTI]

Kaj pa če so ta t.i. dobra dejanja, ki jih skoraj vsi zmorete, samo kompenzacija, morda dejanja iz občutka krivde?

 

Sprašujem (se) namreč o resničnih vzrokih za "dobra" dejanja.

 

Slišala sem zgodbo o igralcu golfa ,ki je nekega dne po pomembni zmagi odhajal iz kluba.Na parkirišču je srečal žensko,ki mu je zaupala,da je njen otrok v bolnišnici.Imela je malo denarja in je igralca golfa prosila,ali bi ji lahko odstopil del priigrane nagrade za zdravljenje njenega hudo bolnega otroka. Možakarja je njena zgodba zelo ganila in ji je hotel pomagati- tako zelo ,da ji je nakazal ves znesek nagrade da bi lahko plačala operacijo,ki bi rešila otroka.

 

Dan ali dva kasneje se je igralec vrnil v klub,kjer je zgodbo povedal svojim kolegom.Mnogo jih je reklo: Oh ne ! Prelisičila te je! T a ženska je to že nekajkrat storila! Tako smo jezni,ker je tudi tebe naplahtala! Tako pride do denarja!

 

Igralec je odvrnil: Torej v zgodbi ni bolnega otroka? Odvrnili so: Tako je !

 

Tedaj je mož dejal : Saj to je najboljša novica ,ki sem jo slišal ta teden!

 

 

Ko se sama to zgodbo slišala sem potrbovala cel teden da sem dojela njeno sporočilo. Zanimalo me je kako bi se sama odzvala na novico da sem dala denar prevarantu. Bi čutila olajšanje, da ni domnevni otrok bolan, ali bi se osredotočila na izgubljeni denar?

Kako lepo se je odzval igralec golfa! Kako dobro je prestal preizkušnjo,ali je resnično sposoben videti dobro v takšni situaciji!?

 

Le malo ljudi je sposobnih kaj takega. Dobra dejanja Kompenzacija? Kar koli smo namenili kompenzirati ,to več ni dobro dejanje,temveč bi temu lahko rekli preprosto preračunjljivost! Ne morem nekomu podariti recimo knjigo in pričakovati ,da mi bo vrnil z dragocenim darilom... najmanj pet knjig!!!! Dobro dejanje iz občutka krivde ???

 

Mož,kateri je pozabil na ženin rojstni dan ,ji kupi zlato ogrlico ! To ni dobro delo -temveč opravičilo ,ker se želi izkupiti za svojo pozabljivost.

 

Dobra dejanja so spontana želja nekoga osrečiti, brez pričakovanj povračila!!!!! Kako lahko kompenziraš tisti krasen občutek ,da ti je uspelo nekomu privabiti nasmeh na obraz? Iskrico v očeh srečnega človeka se ne da kompenzirat z nobeno stvarjo na tem svetu. Z možem imava Nemško ovčarko ,ki je praktično član družine .Nekdo nama je ponudil zanjo ogromno denarja . Moj mož je kot iz topa brez razmišljanja dejal. Nihče na tem svetu nima dovolj ,da bi lahko kupil to krasno bitje!!! So stvari ,katerih se ne da niti kupiti niti kompenzirati!!! x!x

[Ksenia]

Dobra dejanja so spontana želja nekoga osrečiti, brez pričakovanj povračila!!!!! Kako lahko kompenziraš tisti krasen občutek ,da ti je uspelo nekomu privabiti nasmeh na obraz? Iskrico v očeh srečnega človeka se ne da kompenzirat z nobeno stvarjo na tem svetu. Z možem imava Nemško ovčarko ,ki je praktično član družine .Nekdo nama je ponudil zanjo ogromno denarja . Moj mož je kot iz topa brez razmišljanja dejal. Nihče na tem svetu nima dovolj ,da bi lahko kupil to krasno bitje!!! So stvari ,katerih se ne da niti kupiti niti kompenzirati!!! x!x

o tem sem govorila ja... sem se spomnila nečesa - moji mali je katja K. podarila dres Slovenske reprezentance - piše pa tamari od katje.... so ji navijači danske ponujali 200 Eurov za dres plus njihov dres - mala pa se obrne in reče da naj jim povedo da ni denarja da bi kdaj dala naprej to darilo. Dobro dejanje - dvojno - Katja ni razmišljala o slabi vesti, ampak jo ima mala rada, poklonila ji je sponatano, kadarkoli je prišla domov, je malo nekaj čakalo... spodbuja jo na ta način... in kaj je največja nagrada zanjo - neprecenljivost v tamarinih očeh....nobene kompenzacije, nobene slabe vesti....

[Izraz]

Ne to, temveč, da se odkupuješ sebi.

 

Joj, to je pa tako res. Pa grozno kaj takrat delaš, potem se pa še počutiš opeharjenega, da ti noben ne vrača, pa cvil, cvil, pa kev, kev. Dokler ne najdeš vzroka, zakaj to delaš. Seveda pa moraš najprej biti pripravljen si res priznati, da morda pa le nisi tako nesebično dober človek. Kar pa zna boleti. Pol je pa cool.

[Samson23]

...kaj pa sploh je dobro dejanje... mislim, da ste odnos dajalca do denarja/casa/energije dobro pokrili(vprasanje sebicnosti, manjka s tvoje strani)... treba pa je pokriti se odnos dajalca/prejemnika, kjer "ne sme" biti obcutka smiljenja(obcutenje manjka z njegove strani), ampak zgolj sposobnost videti "orla, ko vsi ostali vidijo jajce"...

[Alan_New]

Bi čutila olajšanje, da ni domnevni otrok bolan, ali bi se osredotočila na izgubljeni denar?

Kako lepo se je odzval igralec golfa! Kako dobro je prestal preizkušnjo,ali je resnično sposoben videti dobro v takšni situaciji!?

Res poučna zgodba, samo treba je vedeti, da je bil ta golfist očitno dobro finančno pokrit, da je lahko mirno prestal to preizkušnjo. Me zanima, če bi enako storil, ko bi bilo njegovo lastno preživetje odvisno od ukradenega denarja.

[mayan]

Joj, to je pa tako res. Pa grozno kaj takrat delaš, potem se pa še počutiš opeharjenega, da ti noben ne vrača, pa cvil, cvil, pa kev, kev. Dokler ne najdeš vzroka, zakaj to delaš. Seveda pa moraš najprej biti pripravljen si res priznati, da morda pa le nisi tako nesebično dober človek. Kar pa zna boleti. Pol je pa cool.

 

To je pa totalno res. V kakršnikoli obliki že. Lahko tud za nekoga drugega misliš da je ful ful nesebično dober človek (lahko tud ni živ ), pa te življenje tako daleč pripelje, da se morš na svoje noge postavit. Pol si zmeden, ne veš kdo je kdo. Iluzija. Big one. Ko se razblinja, ni lahko. Ne ne. Nasprotno . No, pol se stvari tako daleč pregnetejo, da se postavijo na pravo mesto, in lahko imaš spet rad nekoga. Ker je človek, zmotljiv, tako kot ti sam. Odpustiš si končno. Vidiš jasno. No, na tak lep konec že zmeraj vsak dan upam. Vsak dan posebej da najdem tisto ljubečo naravnanost do sočloveka, do dneva.. Do stvarstva. Potem je karkoli narediš, dobro.

[Alan_New]

Seveda pa moraš najprej biti pripravljen si res priznati, da morda pa le nisi tako nesebično dober človek. Kar pa zna boleti. Pol je pa cool.

Sebičnost je naše trenutno stanje in to moramo upoštevati ne da bi se delali nesebične. Najprej je res treba sprejeti sebičnosti, jo razkrinkakti, in potem, mogoče, nastopi nesebičnost.

[Matjaž Bogdan]

Sebičnost je naše trenutno stanje in to moramo upoštevati ne da bi se delali nesebične. Najprej je res treba sprejeti sebičnosti, jo razkrinkakti, in potem, mogoče, nastopi nesebičnost.

 

Tle se pa strinjam s teboj- pa bi na uno -"trenutno " dodal še- osnovno stanje iz katerega izhajamo, kajti sebičnost nam je bila dana ob rojstvu, to je jasno- že zakon preživetja te tako vodi. Vse ostalo je pa nadgradnja- nekako ko to sebičnost dokažeš in jo prerasteš -takrat pa nastopi nesebičnost...sam do tam je dolga pot.Tole je lepo vidno pri otrocih - ki delujejo spontano- večina se preklemano bori in oklepa svoje lastnine, pa tudi prav je tako- v tistem času odraščanja.

[ROTI]

Res poučna zgodba, samo treba je vedeti, da je bil ta golfist očitno dobro finančno pokrit, da je lahko mirno prestal to preizkušnjo. Me zanima, če bi enako storil, ko bi bilo njegovo lastno preživetje odvisno od ukradenega denarja.

 

Očitno je, da je imel dovolj denarja,kajti v nasprotnem primeru bi daroval tolažbo,ali pa morda organiziral akcijo donatorjev. Ne vem ,lahko bi o tem razpravljala ,kajti možnosti je ogromno. Ni samo denar tista vrednota ,katero lahko razdajamo.

 

Povedala bom pa resnično zgodbo: Vrsto let sta pridna poslovneža vzdrževala firmo z napornim delom .Posel je cvetel ,vse do takrat ,ko se je človek, kateri je bil dober odjemalec v tej firmi, zaradi koristoljubja odločil ,da ne bo plačal ogromne vsote denarja za dobavljeno robo te firme in še nekaj drugih. Namensko je izbral nekaj firm,denar pospravil na sigurno in se delal ,da je v bankrotu. Zaradi postopka tega človeka ,sta pridna poslovneža bankrotirala. Kljub naporom ,da bi povrnila svoj izgubljeni denar sta na koncu ugotovila ,da to ne bo mogoče.Ta isti na svojem računu ni imel ničesar , nepremičnine je prepisal na sorodnike ,avtomobile na otroke,stanovanje pa je imel podnajemniško.

 

Na koncu sta ta dva pridna in sposobna poslovneža prišla tako daleč ,da dobesedno nista imela za kruh,elektriko so jima odklopili, zapadla sta v dolgove in obupana sta iskala rešitev. Ali sta odnehala? Ne nikakor! Sprva sta sicer preklinjala svojo nesrečno usodo,ampak,v vsem tem težkem preizkusu sta se naučila ,da nikoli ne smeta odnehat, Prva lekcija je bila odpustiti čoveku,saj je sam nase navlekel velik greh in bo trpel zaradi svojih dejanj.

 

Najprej sta prodala vse kar jima je še ostalo, kar pa je bilo zelo malo. Šla sta na vse ali nič ,si sposodila denar ,ustanovila novo firmo in delala.Danes sta še bolj uspešna in bogatejša za izkušnjo ,katera je vredna več kakor vsi zakladi. Vesta samo eno .Nikoli ne bosta na nepošteni način pršla do imetja ,ker vesta in razumeta ,kaj pomeni če te nekdo opehari. Ali obsojata tistega človeka? NE!!! Hvaležna sta mu ,ker sta se naučila življensko lekcijo.

 

IZGUBLJENI DENAR VEDNO LAHKO PONOVNO ZASLUŽIŠ! OKALJANEGA OBRAZA NE POVRNEŠ NIKOLI!( v tem življenju) x!x

[Kabalist]

ali lahko komu pomagamo brez pričakovanj.

O tem se sploh ne razmišlja. Že sama pomisel na to, da za dobro delo ne pričakuješ povračila, kaže na to, da še nisi dovolj napredoval. Nima smisla pomagati zaradi lastne zavesti, da delaš dobro, ker je takšno razmišljanje obrnjeno navznoter, kar ni skladno z božjo namero.

[ROTI]

O tem se sploh ne razmišlja. Že sama pomisel na to, da za dobro delo ne pričakuješ povračila, kaže na to, da še nisi dovolj napredoval. Nima smisla pomagati zaradi lastne zavesti, da delaš dobro, ker je takšno razmišljanje obrnjeno navznoter, kar ni skladno z božjo namero.

 

Kaj je potemtakem skladno z božjo namero ,če ni skladno razmišljati o dobrih dejanjih???

 

Ne vem, po moje misel rezultira neko dejanje,kajti če takšna misel ne obstaja ,kako potemtakem dejanje ustvariš.

 

Pomagaš ,se tega zavedaš,si srečen,zadovoljen,se spominjaš nasmeha,uživaš,nosiš misel tega zadovoljstva v sebi,kako to ni skladno z božjo namero????.Saj je tudi Jezus delal dobra dela in je verjetno pri tem tudi razmišljal!

 

x!x

[Matjaž Bogdan]

Kaj je potemtakem skladno z božjo namero ,če ni skladno razmišljati o dobrih dejanjih???

 

Ne vem, po moje misel rezultira neko dejanje,kajti če takšna misel ne obstaja ,kako potemtakem dejanje ustvariš.

 

Pomagaš ,se tega zavedaš,si srečen,zadovoljen,se spominjaš nasmeha,uživaš,nosiš misel tega zadovoljstva v sebi,kako to ni skladno z božjo namero????.Saj je tudi Jezus delal dobra dela in je verjetno pri tem tudi razmišljal!

 

x!x

 

Ne bi govoril o božji nameri, dejal bi le , da razmišljanje o dobrih dejanjih pomeni lahko tudi to, da se moraš miselno stimulirat, da takšna dejanja sploh delaš.Za razliko od nekoga , ko mu dobra dela/ ali življnje usmerjeno k dobroti / pomenijo način življenja ,in sploh ne razmišlja o tem.Na koncu koncev- je pa tako- če delaš dobro , je povsem vseeno, če se tako trudiš ali je dejanje spontano, ker rezultat je isti. In ob dobrih dejanjih bi resnično ne gledal na boga- ker to naj bi bila tudi človeška namera...o božji ne vem nič...mi ni zaupal.

Pa glih, če občutiš zadovoljstvo ob tem, kva pa vem- po moje ni to nikakršen greh, sebe pač ne moreš previsoko dati na / recimo kabalistovi/ lestvici duhovnosti in nekakšnih razvojev, kar pa spet ne pomeni nič v primerjavi z dobroto , ki jo daješ. To bi zgledal tko- ja, vesel sem , ker sem po premisleku pomagal sosedu, sam nisem še na uni- tavisoki stopnji.

Ne verjamem, da se sosed kaj ukvarja s tem, ne verjamem, da opredeljuje pomoč, ki jo je sprejel.

[Ksenia]

ok en primer - zdejle pozvoni pri meni en fant... prodaja slivovko, domačo... točno se spomnim da sem enkrat jo kupila od njega od takrat vedno pozvoni, vpraša se zahvali zaželi lep dan in gre... ista zgodba danes... imam jo doma (moj uživa v namakanju vsega možnega), se zahvalim in rečem da jo imam... zaprem vrata, jih odprem vprašam po kolk jo ima in jo kupim. fant je prijazen, nevsiljiv, nedelja je, mrzlo, zvoni od vrat do vrat... vrata mu zapirajo pred nosom (slišim to)... sem storila dobro delo? sem mu polepšala dan ? imel je polno vrečko... lahko da jih je že ogromno prodal lahko prvo... ni važno... mogoče pa je prva in mogoče bo imel vsaj za povrnitev bencina... razmišljam o povračilu? ne... sem pa zaprla vrata z nasmeškom in srečna da sem se premislila v hipu...

[kukica]

Veš koliko je meni pomenilo, ko si svečnike kupila.

Pa ne verjamem, da si na veliko in široko razmišljala, kakšno dobro delo si storila ...

 

[Ksenia]

ne nisem o tem razmišljala... razmišljala sem komu bom dva poklonila naprej... prav vesela sem, da imam tvoj svečnik... lep je

[ROTI]

Ne bi govoril o božji nameri, dejal bi le , da razmišljanje o dobrih dejanjih pomeni lahko tudi to, da se moraš miselno stimulirat, da takšna dejanja sploh delaš.Za razliko od nekoga , ko mu dobra dela/ ali življnje usmerjeno k dobroti / pomenijo način življenja ,in sploh ne razmišlja o tem.Na koncu koncev- je pa tako- če delaš dobro , je povsem vseeno, če se tako trudiš ali je dejanje spontano, ker rezultat je isti. In ob dobrih dejanjih bi resnično ne gledal na boga- ker to naj bi bila tudi človeška namera...o božji ne vem nič...mi ni zaupal.

Pa glih, če občutiš zadovoljstvo ob tem, kva pa vem- po moje ni to nikakršen greh, sebe pač ne moreš previsoko dati na / recimo kabalistovi/ lestvici duhovnosti in nekakšnih razvojev, kar pa spet ne pomeni nič v primerjavi z dobroto , ki jo daješ. To bi zgledal tko- ja, vesel sem , ker sem po premisleku pomagal sosedu, sam nisem še na uni- tavisoki stopnji.

Ne verjamem, da se sosed kaj ukvarja s tem, ne verjamem, da opredeljuje pomoč, ki jo je sprejel.

 

Je pa pomoči sigurno zelo vesel,verjamem pa tudi jaz ,da te pomoči ne opredeljuje. Samo presenetilo me je Kabalistovo mnenje,da se ne razmišlja o dobrih dejanjih.

[Matjaž Bogdan]

Je pa pomoči sigurno zelo vesel,verjamem pa tudi jaz ,da te pomoči ne opredeljuje. Samo presenetilo me je Kabalistovo mnenje,da se ne razmišlja o dobrih dejanjih.

 

Nekateri iščejo perfekcionizem in formulacije ter klasifikacije tudi tam, kjer drugim ni vse tole jasno ....pač smo različni...