strah pred samim sabo

[klarus]

http://www.cosgan.de/images/more/bigs/a032.gif

[janko]

http://www.cosgan.de/images/more/bigs/a032.gif

 

ej, ta je kukr stripy. bl k ga ruka, bl se mu smeje

[E.C.]

dober dan.

mene pa zanima, kuko se kej vi soočate s tem pojavom. jes se recimo učas prou ustrašim, kwa mi na misu pride. npr. če kje stojim na kšnmu balkonu, da bi kr dol skoču. tko, da vidm kwa bi blo...??? al pa kr koga ustrelu. da mu pršparam muke tega cajta in prostora...???

al pa da bi komu kej tacga reku, da bi ga ful šokirou. npr. kšnmu starejšmu gospodu, če mi ga piiiip. sej deleč od tega, da bi mi blo kej do tega, sam tko, da ga mal šokiram. al pa skos nekak"preizkušat" do kam te je kdo sposobn tolerirat? a ma kdo kdaj podobne bolne ideje.

al pa je to treba počet, da daš komu možnost iz prve roke se učit odpuščanja, sočutja...

 

Janko,

 

jst bi kot prvo, te misli jemal kot to, kar so: le misli.

Z mislimi se lahko identificiraš, ali pa ne, od tebe je odvisno ali padaš na te misli ali ne.

 

Recimo, lahko sedaj misliš na belega konja al pa na šravfciger, je tko?

No, če si pozoren med preklapljanjem od belega konja na šravfciger, lahko ujameš tisti mali prostorček, ki se mu reče svoboda izbire.

 

Moja poanta je, da imajo te "bolne" misli nad tabo oblast zato, ker jim jo ti daješ...

 

 

Drgače pa, kako kaj tvoje življenje?

Odnos s starši; spolnost; kako kaj finance; si zadovoljen z faxom/službo?

Si srečen sam s sabo?

 

Če ne, potem bo počasi treba začet delat kej na tem.

 

Moje mnenje.

 

tnx

 

lp

 

e.

[klarus]

ej, ta je kukr stripy. bl k ga ruka, bl se mu smeje

anede

[FixMinze]

E.C. je lepo povedal, to so le misli.

 

Pojavljajo se bolj ali manj vsakemu v taksni ali drugacni obliki. Sam sem vsaj priblizno spoznal, da je neumno se sprasevati, zakaj si zelim skociti iz balkona. Seveda odgovor na to vprasanje obstaja -> misli duha samomorilca, misli nizjega astrala zavajanja itd... Dejstvo je da clovek s povprecno zavestjo ( nepopolno sposobnostjo vizije ) ne bo sposoben spoznati iz kje misel izvira, ker svoj izvor pac sigurno ima. Za zacetek je dovolj, ce si enostavno reces to nisem jaz. Vcasih potem lahko dobsi obcutek, da zanikas samega sebe. Vseeno zanikas lahko le del sebe v tem zivljenju in res zakaj nebi zanikal svojih slabih mracnih misli, ce se bodo na mesto njih pojavile svetlejse.

 

Kaj pa, ce se ne bodo ? bi kdo porekel Ja se pa pac ne bodo, se vsaj lahko distanciras od njih. Kaj torej ostane, ko enkrat ugotovis, da niso ne mracne misli ne svetle tvoje lastne. Kaj ti sploh ostane. Nek blag miselni tok, s katerim se lahko komaj identificiras ? Neka brezveznost ? Pa ce si reces pizda, kurac, picku mater. Zakaj to reces? Je nek mislni tok ? Tok grdih besed ? Mogoce druga zavest ? Kaj nardit? SPREMENIT NOTRANJI GOVOR, pa ce samo za milimeter, je to ze nekaj.

 

Kaj pa vem, pri vsakem je drugace. Dejstvo je, da se tako priblizas necemu, kar je preko nas samih

 

Moje mnenje je,da to sploh nis ti. Fora je, da obstaja ogromno stvari, ki se identificirajo stabo, preko tega kako se ti indentificiras s samim sabo oz. kasnje z njimi. Je pa the best,da si lahko reces strah me je -> pa kul je meni tud, da lahko na tak nacin spoznas lastne aspekte svoje 'blaznosti' , ker le tako lahko potem vzpostavis neko varno razdaljo in pocasi z radirko brises

[E.C.]

Moje mnenje je,da to sploh nis ti. Fora je, da obstaja ogromno stvari, ki se identificirajo stabo, preko tega kako se ti indentificiras s samim sabo oz. kasnje z njimi.

Yes.

 

Identifikacija s temi tremi telesi (umsko, čustveno in fizično) je to, kar velino nas omejuje......kolikor sami to dopustimo, seveda.

 

 

[isabelle]

To ni strah pred samim sabo.

To pomeni le to,da ti premankuje pozornosti.

Lepo da si to napisal.

Ampak vse to kar nameravas zagotovo so le fantazije...

[Samson23]

Strah me je tega pri meni, da lahko do nekoga toliko čutim, potem pa pade tak mrak na oči, pa ne morem nič narediti za to. Tega. Tega nasprotja.

...presež dualnost jaz-drugi...

[isabelle]

To pa je zato,ker imas prevelike pricakovanja.

Sprosti se in bos vse naredil.

[FixMinze]

Hmm, ko je blo govora o tem kako se ego bori itd. To seveda je res. Men v oci vedno pade izrazanje ega. V eni od knjig Castanede, se omenja izraz Predator. Predator je neke vrste zavest ali bitje, ki ima lastnost, da se poistoveti s clovekovim umom ali egom. Predator cloveka preprica, da je to kar razmislja resnicno on. V resnici pa se Predator poigrava s clovekovim razumom in na nek nacin razmislja namesto njega, ter se tako hrani z njegovo energijo. Ideja Predatorja je, da te zadrzi na takem nivoju kjer si. Don Juan pa je vedno povdarjal, da je potrebno trenirati tisino, kjer prej ko slej prides do praga tisine. Nekateri rabijo 10 min tisine, nekateri 1 uro drugi 10 s. Ta prag tisine je tisti notranji mir ki ga vsi iscemo.

 

In s tem ko treniramo to tisino, ko se oddaljujemo od manipulacije predatorja, se nam ta prag vedno bolj bliza in okoli cloveka se nabira, ta zascitna plast -> ta vecen kontakt z Duhom, vir resnicnih informacij in ne brezveznega razmisljanja od tocke A do B in spet naokoli. Predvidevam, da so zato carovniki poceli razne traparije, da so vec ur viseli obrnjeni na glavo -> tako so svoj um zaradi spremembe svoje vsakodnevne dejavnosti ne nek nacin utisali oz. presenetili predatorja

[kukica]

Kuvrtat, lepo si napisal ...

[FixMinze]

Hvala

[Alan_New]

V Matrici so predatorji agenti, ki ne dovolijo ljudem osvoboditve.

[kukica]

Jaz sem pa v tem postu Predatorja dojela kot del sebe - ne nekaj zunanjega.

[Alan_New]

V to te je prav predator prepričal.

[kukica]

Možno ...

Saj je vseeno, kako kaj dojamem. važno da dela in da napredujem na poti do sebe ...

[E.C.]

Jaz sem pa v tem postu Predatorja dojela kot del sebe - ne nekaj zunanjega.

 

Ja, tudi jaz raje ne prelagam odgovornosti na neke zunanje dejavnike.

Zunanji dejavniki so pač zunaj, in nad njimi nimam direktnega vpliva. Na stvari (beri: frke) znotraj sebe pa je ta

vpliv kar konkreten. Tnx God.

 

Zunanji dejavniki niso krivi za naše stanje, po mojem mnenju.

Vsak kompromis v stilu "drugi so krivi (predatorji, planeti, fotr, šef, denar itd...)" je minus za moje življenje iz sebe in za uporabo mojih lastnih notranjih potencialov.

 

Tako je moje mišljenje, no...

 

lp

[kukica]

Se mi zdi, da Alan tega ni dojel kot krivdo nekega zunanjega dejavnika ampak bolj kot to, da ta predator ni resnični del tebe?

[anarhist]

Ja, tudi jaz raje ne prelagam odgovornosti na neke zunanje dejavnike.

Zunanji dejavniki so pač zunaj, in nad njimi nimam direktnega vpliva. Na stvari (beri: frke) znotraj sebe pa je ta

vpliv kar konkreten. Tnx God.

 

Zunanji dejavniki niso krivi za naše stanje, po mojem mnenju.

Vsak kompromis v stilu "drugi so krivi (predatorji, planeti, fotr, šef, denar itd...)" je minus za moje življenje iz sebe in za uporabo mojih lastnih notranjih potencialov.

 

Tako je moje mišljenje, no...

 

lp

 

Ja, šele ko prevzameš popolno odgovornost za vse svoje življenje, lahko izživiš čisto svobodo. Ampak takšnih, ki to dejansko naredilo je malo, sam sem imel par kratkih momentov, drugače pa nič.

[Alan_New]

Se mi zdi, da Alan tega ni dojel kot krivdo nekega zunanjega dejavnika ampak bolj kot to, da ta predator ni resnični del tebe?

Točno tako.

 

Je pa res, da imajo zunanji dejavniki vpliv na nas.

[kukica]

Matr sem pametna!

[janko]

Janko,

 

jst bi kot prvo, te misli jemal kot to, kar so: le misli.

Z mislimi se lahko identificiraš, ali pa ne, od tebe je odvisno ali padaš na te misli ali ne.

jes pa misli dojemam kot otročičke čustev. in ne morm jim rečt: le misli, ker so posledica MOJIH čustev

 

Recimo, lahko sedaj misliš na belega konja al pa na šravfciger, je tko?

No, če si pozoren med preklapljanjem od belega konja na šravfciger, lahko ujameš tisti mali prostorček, ki se mu reče svoboda izbire.

 

Moja poanta je, da imajo te "bolne" misli nad tabo oblast zato, ker jim jo ti daješ...

Drgače pa, kako kaj tvoje življenje?

Odnos s starši; spolnost; kako kaj finance; si zadovoljen z faxom/službo?

Si srečen sam s sabo?

 

Če ne, potem bo počasi treba začet delat kej na tem.

 

Moje mnenje.

 

tnx

 

lp

 

e.

 

čaw.

sm že mislu zanč neki tole komentirat, pa se mi ni dal... zdej se mi pa na kratko lub...

kot prvo, jest pa misli dojemam kot nadaljevanje čustev. in ne morm jih jemat kot LE misli, ker so posledica MOJIH čustev...

kr praviš u drugmu odstavku za svobodo izbire, bi jes temu reku bl preusmerjanje pozornosti... in s tem nč ne rešiš. glavo u pesek, kukr noj...

da sem ene misli označu kot bolne, je to zato, ker nism vesel da se pojavljajo. mislim pa, da me nimao u oblasti, samo razčistu bi pa usen rad

moj živlenje, odnosi...to je pa točn tko, kukr sm si naredu... in se lih zato nit prtožujem, nit hvalm. sej veš... akcija reakcija...

srečn sam s sabo? tega uprašanja pa nit ne razumem zej dobr... hmmmm. ja ne wem. takle mam. kukr sm si naredu... drgač pa nism lih z usem še zadovoln... in zato, ja lih zato neki že delam na tem. tut zej k tole pišem...

hvala za tvoje mnenje, jes pa sm ti zaupou svojga.

pa lepo bot. čaw

[FixMinze]

Janko ne morem si pomagat, da se nebi vmesal in dodal svoj komentar.

 

Misli niso podaljsek tvojih custev, ker misli ze obstajajo tudi brez tvoje zavesti. Torej je bolj smisleno razmisljati o tem, da so custva podaljsek misli -> ne tvojih osebnih misli ampak misli nasploh tako cloveskih, kot tudi necloveskih, v vseh moznih zamisljenih spektrih

 

Torej vzorec bi bil tak; misli -> custva -> tvoje misli o custvih -> nova custva -> spet tvoje misli itd. Ta vzorec je lahko tudi precej drugacen in se lahko deli v skoraj nesteto moznih smeri, kjer se ni prevec zdravo zapletat v nekatere od njih

 

Sej ves akcija - rekacija ali vzrok - posledica. Custva so samo posledica misli. Custva so reakcija na misli.

[E.C.]

hvala za tvoje mnenje, jes pa sm ti zaupou svojga.

pa lepo bot. čaw

 

Yes.

 

Tnx to you too.

 

 

kot prvo, jest pa misli dojemam kot nadaljevanje čustev. in ne morm jih jemat kot LE misli, ker so posledica MOJIH čustev...

 

Ja, milsi so lahko tudi reakcije na čustva. Ampak v štartu se pa vse vselej začne z mislijo.

In če si zelo zelo pozoren, lahko to tudi sam opaziš.

 

 

kr praviš u drugmu odstavku za svobodo izbire, bi jes temu reku bl preusmerjanje pozornosti... in s tem nč ne rešiš. glavo u pesek, kukr noj...

 

Pa ja, sej o tem govorim.

O preusmerjenju pozornosti. In temu botruje edino svobodna volja. Če ne, kako bi lahko preusmerjal pozornost.

 

Ja, se strinjam s taboj, da je treba zadeve rešit v temeljih in s preusmerjenjem pozornosti se tega ne naredi prav zares.

Vseeno pa lahko izredno pomaga, če človek opazi, da je od njega odvisno, kakšne misli (in čustva) ima.

 

My opinions, of course.

 

lp

 

e.

 

Popravljeno 11. november 2006 -> E.C.

[flygirl]

Jst tud vcasih ful razmisljam, kako bi blo ce bi z balkona skocla, pa me ni strah tega, bolj me je strah, da bi me taksne misli prjele, ko bi bla u kaksnem labilnem stanju, k nikol ne ves kaj ti zivljenje prnese in pol studiram, kolk problemov bi mel moji bliznji zarad tega, pa kolk bi blo otroke sram... pa vcas sem razmisljala, kaj ce se je men u resnici zmesal, pa zdej vsem okl mene morim, pa se neartikulirano obnasam, v glavi si pa slikam ko da je vse ok, da sem cist normalna, ampak ko da je ta normalnost ena neresnicna preslikava, ki so si jo izmislili moji zmedeni mozgani, da bi me pomiril, da bi jst lahko se naprej bla nora....pa se velik takih je, vcasih vec, vcasih manj