strah pred samim sabo

[butl]

Janko ne morem si pomagat, da se nebi vmesal in dodal svoj komentar.

 

Misli niso podaljsek tvojih custev, ker misli ze obstajajo tudi brez tvoje zavesti. Torej je bolj smisleno razmisljati o tem, da so custva podaljsek misli -> ne tvojih osebnih misli ampak misli nasploh tako cloveskih, kot tudi necloveskih, v vseh moznih zamisljenih spektrih

 

Torej vzorec bi bil tak; misli -> custva -> tvoje misli o custvih -> nova custva -> spet tvoje misli itd. Ta vzorec je lahko tudi precej drugacen in se lahko deli v skoraj nesteto moznih smeri, kjer se ni prevec zdravo zapletat v nekatere od njih

 

Sej ves akcija - rekacija ali vzrok - posledica. Custva so samo posledica misli. Custva so reakcija na misli.

 

Zelo dobro, Kuvrtat

 

Se popolnoma strinjam s teboj

[nimbus]

Ja, sam da ti vidiš svoje misli takšne kot so, brez osebne pri-zadetosti, t.j. subjektivnega pristopa je pa drug hec. Sem mnenja, da gredo naše misli skozi filter ega in so v tem smislu podaljšek naših čustev. So pa mogoče kje kakšni jogiji, ki lahko zrejo misli takšne kot so, v etru.

[Antoninus]

Misli niso podaljsek tvojih custev, ker misli ze obstajajo tudi brez tvoje zavesti.

Kako pa to?

[FixMinze]

Ja, sam da ti vidiš svoje misli takšne kot so, brez osebne pri-zadetosti, t.j. subjektivnega pristopa je pa drug hec. Sem mnenja, da gredo naše misli skozi filter ega in so v tem smislu podaljšek naših čustev. So pa mogoče kje kakšni jogiji, ki lahko zrejo misli takšne kot so, v etru.

 

Ni toliko pomembno, da vidis misli take kot so, naprimer v etru, kot omenjas. Bolj pomembno je, da znas misli opazovat, kot zunanje dogajanje. Torej, da jih sploh znas opazovat in te ne potegnejo v svoj tok.

 

Ena Oshotova meditacija, ki je bila predstavljena tudi na tem forumu v eni temi, vklicuje del, kjer med vajo katere namen je prebuditev zavrte energije zacne svoja custva in misli opazovat, kot nekaj zunaj sebe.

 

V videu, ki ga spremlja prikaz meditacije rece '' sedaj se zacnite opazovati tako kot, da bi opazovali nekoga drugega kot, da se vse to sploh ne dogaja vam.

 

 

 

 

Kako pa to?

 

Ja misli pac so. Lahko se omejimo samo na cloveka in recemo, da misli kot cloveska zavest obstajao ze pred rojstvom in tudi po nasi smrti. Se vec lahko recem, da so misli obstajale ze pred samim obstojom clovestva, zgolj zato, ker je celoten obstoj samo kreacija misli manifestiranih na razlicnih nivojih

[nosorog]

Misli niso podaljsek tvojih custev, ker misli ze obstajajo tudi brez tvoje zavesti. Torej je bolj smisleno razmisljati o tem, da so custva podaljsek misli -> ne tvojih osebnih misli ampak misli nasploh tako cloveskih, kot tudi necloveskih, v vseh moznih zamisljenih spektrih

 

Custva so reakcija na misli.

 

Tole so pa več kot problematične trditve.

 

 

Ameriški raziskovalec Benjamin Libet je celo izmeril časovni premor med dejanjem, ki se zgodi prej in domnevno prostovoljno odločitvijo, ki mu sledi; ta znaša 350 milisekund. Na osnovi tega, Singer pravi: »Kaj bom storil, je posledica tistega, kar sem. Možgani se ne odločajo poljubno, temveč na temelju prejšnjih izkušenj.«

To pomeni - čustveno intenzivni dogodki (prijetni in neprijetni), se v nas vsidrajo in tvorijo t.i. vedenjske vzorce. In seveda so ti vedenjski vzorci odvisni od čustvene ravni našega sprejemanja in ne miselne. Z mislimi jih poogosto ne moremo obvladati. Npr. v neki situaciji ravnaš ttotalka prestrašeno; ko zjutraj veš, da se boš popoldne znašel v takšni situaciji, lahko razumsko "skleneš", da je strah brezvezen in narediš načrt, kako boš ravnal, a to najpogosteje ne pomaga - dokler so namreč v avri energijske praslike, skozi katere steče energija vsakič, ko se približuje situacija podobna tisti, ki nam je v preteklosti povzročila bolečino, je štala, saj vedno znova oživijo in preprečijo, da delujemo razumsko, temveč po vtisnjenem vedenjskem vzorcu.

[E.C.]

ko zjutraj veš, da se boš popoldne znašel v takšni situaciji, lahko razumsko "skleneš", da je strah brezvezen in narediš načrt, kako boš ravnal, a to najpogosteje ne pomaga - dokler so namreč v avri energijske praslike, skozi katere steče energija vsakič, ko se približuje situacija podobna tisti, ki nam je v preteklosti povzročila bolečino, je štala, saj vedno znova oživijo in preprečijo, da delujemo razumsko, temveč po vtisnjenem vedenjskem vzorcu.

 

Se pravi, tvoja poanta je?

 

Da smo uboge žrtve svojih čustev (na podalgi prajšnjih izkušenj)?

Da nimamo kontrole nad čustvi?

Da ne moremo imeti kontrole nad mislimi?

 

Hmm.

[nosorog]

Se pravi, tvoja poanta je?

 

Da smo uboge žrtve svojih čustev (na podalgi prajšnjih izkušenj)?

Da nimamo kontrole nad čustvi?

Da ne moremo imeti kontrole nad mislimi?

 

Hmm.

 

Repliciral sem predvsem na trditev "čustva so reakcija na misli", katera seveda ne drži - ostale zaključke si napletel sam. Čustva so reakcija predvsem na zunanje dražljaje in ne na misli. Z zavestnim (torej miselnim) delom pa se seveda lahko lotimo načrta razbitja vedenjskih vzorcev in lastne prevzgoje, na podlagi katere potem na dražljaje reagiramo drugače.

[FixMinze]

Tole so pa več kot problematične trditve.

Ameriški raziskovalec Benjamin Libet je celo izmeril časovni premor med dejanjem, ki se zgodi prej in domnevno prostovoljno odločitvijo, ki mu sledi; ta znaša 350 milisekund. Na osnovi tega, Singer pravi: »Kaj bom storil, je posledica tistega, kar sem. Možgani se ne odločajo poljubno, temveč na temelju prejšnjih izkušenj.«

To pomeni - čustveno intenzivni dogodki (prijetni in neprijetni), se v nas vsidrajo in tvorijo t.i. vedenjske vzorce. In seveda so ti vedenjski vzorci odvisni od čustvene ravni našega sprejemanja in ne miselne. Z mislimi jih poogosto ne moremo obvladati. Npr. v neki situaciji ravnaš ttotalka prestrašeno; ko zjutraj veš, da se boš popoldne znašel v takšni situaciji, lahko razumsko "skleneš", da je strah brezvezen in narediš načrt, kako boš ravnal, a to najpogosteje ne pomaga - dokler so namreč v avri energijske praslike, skozi katere steče energija vsakič, ko se približuje situacija podobna tisti, ki nam je v preteklosti povzročila bolečino, je štala, saj vedno znova oživijo in preprečijo, da delujemo razumsko, temveč po vtisnjenem vedenjskem vzorcu.

 

Hmm, seveda se popolnboma strinjam s tabo ->ugotovil sem celo, da ti v nicemer ne more oporekati, lahko bi le kaj dodal ( drugacen zakljucek mogoce ). Torej, da se vedenjski vzorec, kot posledica čustvenih vtisov lahko sprozi le ta potrebuje miselno vibracijo iz okolja.

 

Sedaj bom spet omenil NOTRANJI GOVOR in imam obcutek, da se malce ponavljam, ampak vseeno.

 

 

Ce nekdo pride mene in me brcne v nogo. Je IMHO notranji govor tisti, ki bo vplival na naso odlocitev. Torej ustvarjeno custvo, ki je posledica zunanje vibracije spodbudi notranji govor, ki mu po 350 ms sledi 'kao' prostovoljnja in zavedna reakcija.

Sam vidim, da je naloga cloveka, ki hrepeni po duhovnem in notranjem napredku, da ujame svoj notranji govor in mu spremni vsebino, preden se ta prelevi v neracoinalno dejanje. Enako IMO velja tudi za povsem racionalna in druzbeno sprejemljiva dejanja -> odvisna so od notranjega govora, ki pa je odvisen vzorcev, kateri so posledica custvenih vtisov, kateri so posledica dogodkov v nasem zivljenu.

 

Sem pa opazil, da ta govor poteka navidezno na vecih ravneh kot, da bi vec stvakov znotraj nekega konteksta bilo izrecenih naenkrat ali pa v minimalnih casovnih razlikah prekrivajoc eden drugega.

Se nagibam k ideji, da nas um prevede misli in custva povzrocena v takem trenutku v besede, ker drugace ne zna reagirat. Ceprav v vecini primerov sploh ne slisimo, kaj nam nas um/ego/spomin (karkoli) ukaze, da je potrebno narediti. Torej vitalnega pomena je pozornost!

 

Notranjemu govoru lahko recemo tudi poslusanje misli.

[nosorog]

Sem pa opazil, da ta govor poteka navidezno na vecih ravneh kot, da bi vec stvakov znotraj nekega konteksta bilo

 

Na več ravneh nasploh poteka naše doživljanje sveta, tudi v različnih časovnih dimenzijah. Dokaz: Z inštrumentom za merjenje upornosti kože (v bistvu detektor laži) so merili reakcije ljudi, ki so jim na ekranu predvajali različno čustveno nabite prizore (nasilje, nežnost ...). Instrument je zaznal spremembo upornosti kože nekoliko prej, preden je do prizora, na katerega naj bi človek reagiral, na ekranu dejansko prišlo.

 

Sicer pa tisto - brca, reakcija ...

 

POglej najprej en bolj zgovoren primer. Recimo, da si bil kot mulc v šoli nekaj vprašan in nisi znal. Če je ostalo pri temu, seveda ne bo prišlo do nobenega vzoirca, če pa bi se učitelj zaradi tvojega neznanja iz tebe norčeval, bi zelo lahko prišlo do vzorca, ki bi se odražal kot strah pred izpiti ...

 

Podobno je z brcami. Recimo, da te je nekdo nekoč v rosni mladosti brcnil pa si ga brcnil nazaj; posledica je bil pretep. Če si v tem pretepu zmagal, boš kasiral vzorec, na podlagi katerega boš folku veliko lažje vračal milo za drago, kot pa če si dobil batine - v tem primeru je prav mogoče, da se boš kakršnihkoli konfliktov še kako izogibal. In to so preprosti vedenjski vzorci, ki se po ezoterični teoriji zapišejo v čakre oz. energijsko telo, po teoriji uradne medicine pa v t.i. trebušne možgane - dva tanka sloja živčnih celic, ki se nahajata med slojema mišice črevesja in ovijata ves prebavni trakt imata funkcijo "drugih možganov", ki so povsem avtonomni in vplivajo na izločanje psihoaktivnih snovi. Zaradi stresa in čustveno nabitih dogodkov je njihovo delovanje moteno, so pa ključnega pomena pri naših nezavednih odzivih. Medicinska veja, ki jih proučuje, se imenuje nevrogastroenterologija.

 

lalala

[Samson23]

...kaj pa ce odpravis "slabe spomine" oz. odpustis??

[E.C.]

Repliciral sem predvsem na trditev "čustva so reakcija na misli", katera seveda ne drži - ostale zaključke si napletel sam.

 

Ja, napletel sem to, ker v tvoji izjavi ne nejdem dosti pragmatičnosti, le teorijo.

 

Kdo torej sproža tvoja čustva?

Okolica?

LOL

 

Čustva so reakcija predvsem na zunanje dražljaje in ne na misli.

 

 

Hmm.

Se pravi, če bi bil ti recimo izoliran od okolice, bi bil brez čustev?

 

[FixMinze]

Na več ravneh nasploh poteka naše doživljanje sveta, tudi v različnih časovnih dimenzijah. Dokaz: Z inštrumentom za merjenje upornosti kože (v bistvu detektor laži) so merili reakcije ljudi, ki so jim na ekranu predvajali različno čustveno nabite prizore (nasilje, nežnost ...). Instrument je zaznal spremembo upornosti kože nekoliko prej, preden je do prizora, na katerega naj bi človek reagiral, na ekranu dejansko prišlo.

 

Sicer pa tisto - brca, reakcija ...

 

POglej najprej en bolj zgovoren primer. Recimo, da si bil kot mulc v šoli nekaj vprašan in nisi znal. Če je ostalo pri temu, seveda ne bo prišlo do nobenega vzoirca, če pa bi se učitelj zaradi tvojega neznanja iz tebe norčeval, bi zelo lahko prišlo do vzorca, ki bi se odražal kot strah pred izpiti ...

 

Podobno je z brcami. Recimo, da te je nekdo nekoč v rosni mladosti brcnil pa si ga brcnil nazaj; posledica je bil pretep. Če si v tem pretepu zmagal, boš kasiral vzorec, na podlagi katerega boš folku veliko lažje vračal milo za drago, kot pa če si dobil batine - v tem primeru je prav mogoče, da se boš kakršnihkoli konfliktov še kako izogibal. In to so preprosti vedenjski vzorci, ki se po ezoterični teoriji zapišejo v čakre oz. energijsko telo, po teoriji uradne medicine pa v t.i. trebušne možgane - dva tanka sloja živčnih celic, ki se nahajata med slojema mišice črevesja in ovijata ves prebavni trakt imata funkcijo "drugih možganov", ki so povsem avtonomni in vplivajo na izločanje psihoaktivnih snovi. Zaradi stresa in čustveno nabitih dogodkov je njihovo delovanje moteno, so pa ključnega pomena pri naših nezavednih odzivih. Medicinska veja, ki jih proučuje, se imenuje nevrogastroenterologija.

 

lalala

 

Ja problem je, ker teh vzorcev ne moremo spremenit. Neglede nato kaj bomo naredili, vedenje/spomin na njih bo vedno obstajal. Zatorej se mi poleg tega, da spoznas njihovo delovanje zdi tudi zelo pomembno, da ga znas nadzirat in ne da smo podobni deblu plavajocemu po reki, kjer deblo in reka predstavljata primerno prispodobo.

 

 

Kjer mene cevelj zuli pa je, kako ti definiris zunanje drazljaje. Ali jim lahko recemo misli ? Ce gledam npr. svoj fotoaparat ali ni manifestacija misli tista, ki sploh omogoca njegov obstoj. In ali ni ta ista manifestacija misli tista, ki mi nato preko mojih vzorcev omogoci, da si ustvarim neko podobo o njem. Torej kako imenujes tisto informacijo, ki jo s pomocjo svojih cutil sprejmes, preden sploh pridejo na vrsto kakersni koli vzorci.

 

Instrument je zaznal spremembo upornosti kože nekoliko prej, preden je do prizora, na katerega naj bi človek reagiral, na ekranu dejansko prišlo.

 

A ni to dokaz, da clovek zunanje drazljaje dojema preko misli?

[FixMinze]

...kaj pa ce odpravis "slabe spomine" oz. odpustis??

 

Ne mores jih odpraviti. Lahko spremenis njihovo delovanje. Barbara Brenan naprimer govori o tem, da s pomocjo Visjih Energij cloveku predstavis njegove vzorce, ki lahko tvorijo blokade. Ker si tak clovek to zeli in ker je v stanju Ljubezni, taksne vzorce lazje sprejme in spozna njihovo delovanje. V knjigi nato pise o tem, da prostor v avri, ki je prej naseljeval tak vzorec in povzrocal svojo skodo, zatem ko vzorec 'odstranimo' zapolnimo z Ljubeznijo z energijo drugacne vibracije.

[Samson23]

Ne mores jih odpraviti. Lahko spremenis njihovo delovanje. Barbara Brenan naprimer govori o tem, da s pomocjo Visjih Energij cloveku predstavis njegove vzorce, ki lahko tvorijo blokade. Ker si tak clovek to zeli in ker je v stanju Ljubezni, taksne vzorce lazje sprejme in spozna njihovo delovanje. V knjigi nato pise o tem, da prostor v avri, ki je prej naseljeval tak vzorec in povzrocal svojo skodo, zatem ko vzorec 'odstranimo' zapolnimo z Ljubeznijo z energijo drugacne vibracije.

..torej ga ne odstranis ampak "zgolj" prostor kjer je prej bil zapolnis z ljubeznijo... razen v terminologiji-v cem je sploh razlika??

[Guest mačona]

dober dan.

mene pa zanima, kuko se kej vi soočate s tem pojavom. jes se recimo učas prou ustrašim, kwa mi na misu pride. npr. če kje stojim na kšnmu balkonu, da bi kr dol skoču. tko, da vidm kwa bi blo...??? al pa kr koga ustrelu. da mu pršparam muke tega cajta in prostora...???

al pa da bi komu kej tacga reku, da bi ga ful šokirou. npr. kšnmu starejšmu gospodu, če mi ga piiiip. sej deleč od tega, da bi mi blo kej do tega, sam tko, da ga mal šokiram. al pa skos nekak"preizkušat" do kam te je kdo sposobn tolerirat? a ma kdo kdaj podobne bolne ideje.

al pa je to treba počet, da daš komu možnost iz prve roke se učit odpuščanja, sočutja...

kolikokrat me prešine misel, da bi skočila pred vlak, padogaja se mi, da nekje nekdo stoji zraven mene, meni pa od nevemkje ideja, kako bi zgledalao, če bi ga probala ubiti.

 

saj to ni nič takega, prikrita agresija ali kaj je to ... ali pa pomanjkanje adrenalina in vznemirljivosti in se pol poigravamo s takimi mislimi ... ne vem.

[anarhist]

Se pravi, če bi bil ti recimo izoliran od okolice, bi bil brez čustev?

 

 

Ne, samo prevladovalo bi čustvo osamljenosti. Ko okolice ni, okolica povzroči osamljenost.

[E.C.]

Ne, samo prevladovalo bi čustvo osamljenosti. Ko okolice ni, okolica povzroči osamljenost.

 

anarhist hey

 

Ok, v bistvu praviš, da je tvoje (čustveno) počutje odvisno od / pogojeno s tvojo okolico?

 

Te prav razumem?

[nosorog]

...kaj pa ce odpravis "slabe spomine" oz. odpustis??

 

To je tista »prevzgoja«, ki sem jo omenil. Več tehnik obstaja, kako to narediš; ene so neciljane (npr. rebirthing, pri katerem se vzorci osvobajajo kot posledica vibracij tkiva, kar dosežemo s posebno tehniko dihanja, osvobodi pa se ne najprej vzorec, ki je morda za nas najbolj moteč, temveč tisti, ki je pač na vrsti), ene pa ciljane (psihofizično preprogramiranje, pri katerem nek dogodek, ki ti je povzročil travmo ponovno podoživiš, ga zavestno »odpustiš« ali transformiraš, nato pa v svoj psihofizični ustroj dodaš nasprotno, pozitivno čustvo; naša čustva in misli neposredno vplivajo na energijsko strukturo našega telesa, vendar pa telo ne loči izkušnje, ki mu jo vsilimo umetno – z vizualizacijo in pripadajočimi emocijami – od tiste, ki se ti je v lajfu zgodila dejansko.

 

Ja, napletel sem to, ker v tvoji izjavi ne nejdem dosti pragmatičnosti, le teorijo.

 

Kdo torej sproža tvoja čustva?

Okolica?

 

Tako dražljaji iz okolice kot tudi pomanjkanje dražljajev iz okolice (lalala).

 

LOL

Hmm.

Se pravi, če bi bil ti recimo izoliran od okolice, bi bil brez čustev?

 

 

Od okolice ne moreš biti izoliran. Vedno je nekaj okoli tebe. V prvi polovici prejšnjega stoletja je bila npr. v ameriški vojski za prestopnike najhujša kazen, da so te zaprli v samico, ki je bila tako majhna, da si lahko v njej le ležal. To je povzročilo dražljaj klaustrofobije, ki mu je sledila splošna panika in po nekaj dneh prebitih v takšni celici je marsikdo znorel. Sicer pa se strinjam, da je lahko v lajfu nekoga dražljajev več ali manj. Če jih je zelo malo, to vodi v čustveno otopelost.

 

 

 

Ja problem je, ker teh vzorcev ne moremo spremenit.

 

Spomina sicer res ne moreš spremeniti, lahko pa spremeniš energijski vzorec, ki je s spominom povezan.

 

Kjer mene cevelj zuli pa je, kako ti definiris zunanje drazljaje. Ali jim lahko recemo misli ? Ce gledam npr. svoj fotoaparat ali ni manifestacija misli tista, ki sploh omogoca njegov obstoj. In ali ni ta ista manifestacija misli tista, ki mi nato preko mojih vzorcev omogoci, da si ustvarim neko podobo o njem. Torej kako imenujes tisto informacijo, ki jo s pomocjo svojih cutil sprejmes, preden sploh pridejo na vrsto kakersni koli vzorci.

 

Vidim, da bereš tudi jebene teorije jebenih kvantnih fizikov. Ena res govori o tem, da podatomski delci obstajajo le v potencialih, dokler jih mi s svojim opazovanjem ne vznemirimo – šele takrat naj bi se manifestirali v nekaj stvarnega.Smo že mel pred časom na forumu eno jebeno temo, ki se je ukvarjala s tem vprašanjem in če se ne motim, je bil Kroki tisti, ki se je potem vprašal:«Se je drevo v pragozdu sploh v resnici podrlo, če tega ni nihče opazil?« Verjetno je preveč neotipljivo razpravljati o tem, zato postaviva stvari drugače:

Naš um obsega tri dimenzije – zavest (znanje – razumemo oz. zavedamo se le tistega, kar smo sposobni razumeti), občutje (čustva – integracijo iščemo na različnih ravneh: oseba, družba, okolje, vesolje, naše krize pa nizhajajo iz pomanjkanja sklada s seboj, svetom in vesoljem – občutek odtujenosti) in osredotočenost (povezana z motivacijo, obsega pa več ravni: družbeno (dosega položaja), ideološko (sistem vrednot) – mottivacija je lahko osredotočena nase, lahko je holistična .... Kako bomo sprejeli nek dražljaj, je torej odvisno od vsega tegale, ampak vse te tri dimenzije v našem lajfu razvijamo. In v začetku, ko smo še pikolo, je povsem jasno, da imamo znanja zelo malo, motivacijo pa pogosto vsiljeno. In v tej fazi, ko tako »nezaščiteni« sprejemamo dražljaje, to počnemo zelo čustveno. Stvari, ki jih ne razumemo, se prestrašimo. Tako nastajajo negativni vzorci. Po drugi strani - če smo pravilno vodeni in podpirani, delujemo pod vplivom pozitivnih vzorcev. Vedno pa torej preko nekih vzorcev. Ti odpadejo šele v posebnih čustvenih stanjih, katerim ponavadi rečemo stanja razsvetljenja.

 

Instrument je zaznal spremembo upornosti kože nekoliko prej, preden je do prizora, na katerega naj bi človek reagiral, na ekranu dejansko prišlo.

 

A ni to dokaz, da clovek zunanje drazljaje dojema preko misli?

 

Sori, ni. Vsaj zame ne. Sicer pa – izvoli razložiti. Sam se bojim, da sem dovolj glup, da ne bom dojel

[Samson23]

...nosorog, zanima me kaj menis o hiperventilaciji pri rebirthingu... posledice za zdravje??...vem, da je kar oreng off-topic, samo vseeno...

[nosorog]

...nosorog, zanima me kaj menis o hiperventilaciji pri rebirthingu... posledice za zdravje??...vem, da je kar oreng off-topic, samo vseeno...

 

O posledicah hiperventilacije na zdravje ti bo verjetno kvalitetneje od mene odgovorila vsaka medicinska sestra ali študent medicine. Štos pa je v tem, da mora terapevt rebirthing voditi tako, da do tega ne pride. (Tudi) zato v Angliji traja šolanje za rebirtherja dve leti, pri nas pa lahko verjetno ustrezno usposobljene rebirtherje prešteješ na prste ene roke.

 

lalala

[E.C.]

Tako dražljaji iz okolice kot tudi pomanjkanje dražljajev iz okolice (lalala).

OK, sprejmem tvoj pogled, te pa ne čist razumem še.

 

Se pravi, tvoje čustveno življenje je totalno pogojeno s stimulansi iz okolice.

Te prav razumem?

 

Če te prašam drugače, kdo v tvojem življenju, v realnih situacijah, sproža tvoja čustva?

Okolica?

 

Če je temu tako, potem si (tvoje počutje) v popolnosti odvisen od okolice.

Yes?

 

 

Hvala za tvoj čas.

 

 

Ti odpadejo šele v posebnih čustvenih stanjih, katerim ponavadi rečemo stanja razsvetljenja.

 

Sorry, ma tle se pa zadeve mal zapletejo.

 

Stanja Razsvetljenja (samdhi, satori oz. iluminacija zavesti, kakor ta stanja imenuje uradna psihologija) totalno presegajo čustva in tudi misli.

 

Dejstvo je, da zavest (lahko) obstaja tudi povsem brez prisotnosti zavedanja čustev in tudi misli.

Ampak tle se zadeve prelevijo v izkustveno znanje, teorija in intelektualno razglabljanje tle ne bo obrodilo sadov, po mojem mnenju.

 

[nosorog]

OK, sprejmem tvoj pogled, te pa ne čist razumem še.

 

Se pravi, tvoje čustveno življenje je totalno pogojeno s stimulansi iz okolice.

Te prav razumem?

 

Če te prašam drugače, kdo v tvojem življenju, v realnih situacijah, sproža tvoja čustva?

Okolica?

 

Če je temu tako, potem si (tvoje počutje) v popolnosti odvisen od okolice.

Yes?

Hvala za tvoj čas.

 

Malce drugače. Moje čustveno življenje sicer oblikujejo stimulansi iz okolice in nanj v veliki meri vplivajo; ne pa absolutno.

 

Sorry, ma tle se pa zadeve mal zapletejo.

 

Stanja Razsvetljenja (samdhi, satori oz. iluminacija zavesti, kakor ta stanja imenuje uradna psihologija) totalno presegajo čustva in tudi misli.

 

Dejstvo je, da zavest (lahko) obstaja tudi povsem brez prisotnosti zavedanja čustev in tudi misli.

Ampak tle se zadeve prelevijo v izkustveno znanje, teorija in intelektualno razglabljanje tle ne bo obrodilo sadov, po mojem mnenju.

 

 

Soglašam. Tolk smo nakladali o čustvih, da se mi je zapisalo "čustveno stanje" namesto stanje zavesti.

[FixMinze]

Ja problem je, ker teh vzorcev ne moremo spremenit.

 

Spomina sicer res ne moreš spremeniti, lahko pa spremeniš energijski vzorec, ki je s spominom povezan.

 

Jap narobe sem se izrazil, vzorec se definitivno spremeni

 

Kjer mene cevelj zuli pa je, kako ti definiris zunanje drazljaje. Ali jim lahko recemo misli ? Ce gledam npr. svoj fotoaparat ali ni manifestacija misli tista, ki sploh omogoca njegov obstoj. In ali ni ta ista manifestacija misli tista, ki mi nato preko mojih vzorcev omogoci, da si ustvarim neko podobo o njem. Torej kako imenujes tisto informacijo, ki jo s pomocjo svojih cutil sprejmes, preden sploh pridejo na vrsto kakersni koli vzorci.

 

Vidim, da bereš tudi jebene teorije jebenih kvantnih fizikov. Ena res govori o tem, da podatomski delci obstajajo le v potencialih, dokler jih mi s svojim opazovanjem ne vznemirimo – šele takrat naj bi se manifestirali v nekaj stvarnega.Smo že mel pred časom na forumu eno jebeno temo, ki se je ukvarjala s tem vprašanjem in če se ne motim, je bil Kroki tisti, ki se je potem vprašal:«Se je drevo v pragozdu sploh v resnici podrlo, če tega ni nihče opazil?« Verjetno je preveč neotipljivo razpravljati o tem, zato postaviva stvari drugače:

Naš um obsega tri dimenzije – zavest (znanje – razumemo oz. zavedamo se le tistega, kar smo sposobni razumeti), občutje (čustva – integracijo iščemo na različnih ravneh: oseba, družba, okolje, vesolje, naše krize pa nizhajajo iz pomanjkanja sklada s seboj, svetom in vesoljem – občutek odtujenosti) in osredotočenost (povezana z motivacijo, obsega pa več ravni: družbeno (dosega položaja), ideološko (sistem vrednot) – mottivacija je lahko osredotočena nase, lahko je holistična .... Kako bomo sprejeli nek dražljaj, je torej odvisno od vsega tegale, ampak vse te tri dimenzije v našem lajfu razvijamo. In v začetku, ko smo še pikolo, je povsem jasno, da imamo znanja zelo malo, motivacijo pa pogosto vsiljeno. In v tej fazi, ko tako »nezaščiteni« sprejemamo dražljaje, to počnemo zelo čustveno. Stvari, ki jih ne razumemo, se prestrašimo. Tako nastajajo negativni vzorci. Po drugi strani - če smo pravilno vodeni in podpirani, delujemo pod vplivom pozitivnih vzorcev. Vedno pa torej preko nekih vzorcev. Ti odpadejo šele v posebnih čustvenih stanjih, katerim ponavadi rečemo stanja razsvetljenja.

 

1.)Hmm, ja. to ze je res, ampak to se zgodi sele, ko vibracija ze pride v mozgane, sele takrat zacne vse delovati preko vzorcev. Torej, ce prav razumem postavljas vzorec vedno na prvo mesto = clovek lahko dojame svet sele preko vzorca. Vsekakor se strinjam. Torej se zdi smiselno debatirat o tem, kako pojmujemo vibracijo.Glede nato, da se nahajamo v prostoru, kjer smo zaporedje dogodkov omejili s casom -> lahko recemo, da vibracija o dogodku potuje po tem prostoru preden pride do vstopnega mesta nasih cutil ( kaksna je hitrost gibanja informacije ) -> zatem pride in nato pridejo na vrsto vzorci? Kako se ti to zdi ? Prazaprav je problem v tem, ker ti pravis, da se misli o dogodku pojavijo sele, ko jih clovek ozavesti, jaz pa pravim, da misli obstajajo prej. Clovek jih samo dojame preko vzorcev in nato misli, ki se obstajao, preko teh vzorcev dobijo neko njegovo osebno podobo. Zato tud recemo 100 ljudi 100 cudi ali pa Vsake oci majo svojega malarja. To pac ne spremeni dejstva, da opazovani objekt ze obstaja sam po sebi

 

( to ja pa samo ponovitev ze zgoraj povedanega (ko mam ravno cas ) )

2.)«Se je drevo v pragozdu sploh v resnici podrlo, če tega ni nihče opazil?« Verjetno je preveč neotipljivo razpravljati o tem[

OMG! zakaj prevec neotipljivo. Logicno, da se drevo je podrlo, ce pa kdo misli, da se stvari ne morejo zgoditi brez nas ljudi, potem naj preveri svojo samopomebnost , ker je manj kot le pljunek v morje vseobstojece zavesti. Kdaj bo clovestvo dojelo, da ne obstaja vesolje zaradi njega ? ampak obratno! sam se velikokrat vprasam, kaj se zgodi, ce bi vsa inteligentna bitja odstranili iz vesolja -> ja kaj ? popolnoma nic stvari bi se naprej obstajale ampak brez prej omenjenih bitij.

 

Zato imava tud razlicno pojmovanje besede zavest. Kot sem zaznal je zavest po tvojem znanje cloveka ali razum. Zame je zavest nekaj splosnega nekaj samoobstojecega, nekaj kar vse drzi skupaj. Za tako ugotovitev ni potrebno prevec razmisljat ali znanstveno dokazovati. Kot sem rekel, kaj se zgodi, ce iz oblicja Zemlje odstranimo vse ljudi -> popolnoma nic stvari bodo obstajale naprej, kot so bile in se v skaldu z zakoni narave tudi spreminjale. Simpl k pasulj

[E.C.]

Malce drugače. Moje čustveno življenje sicer oblikujejo stimulansi iz okolice in nanj v veliki meri vplivajo; ne pa absolutno.

 

Soglašam. Tolk smo nakladali o čustvih, da se mi je zapisalo "čustveno stanje" namesto stanje zavesti.

 

nosorog,

 

te štekam, tnx za tvoj čas.

 

lp

 

e.

[FixMinze]

Ja kako ne a ni ocitno, da okolje vpliva na tvoje obnasanje in odlocitve. Ce ne, potem lahko danes ob 17:00, ko imam cas preteces 30 krogov okoli Presernovega trga brez vseh oblek, da bo bolj zanimivo