strah pred samim sabo

[FixMinze]

Hmm, priporocate kake knjige na to temo.

[E.C.]

Hmm, priporocate kake knjige na to temo.

 

Tko na hitro mi pade na pamet v nulo razložena percepcija iz vidika buddhizma:

- Vprašanja kralja Melinde

 

in seveda:

- The Teachings of bhagawan ramana Maharshi in His own words.

 

Slednja je orng abtraktna.

 

lp

 

e.

[FixMinze]

Thanks

[nosorog]

Jaz vidm tko, da ce E.C ne pozna Nosoroga potem v njem ne bo mogel zbuditi nekaterih custev.

 

S tem, kako močan je čustven odziv (sploh negativni) je takole - najbolj te lahko ranijo tisti, katere imaš rad in tisti, katerih mnenje ceniš; ni nujno, da jih osebno poznaš.

 

 

 

Če jst tebe pošljem k vragu zaradi tvoje neprizemljenosti, pomanjkanja pragmatičnosti in pretirane sfilozofiranosti, recimo, je to sigurno dražljaj iz okolice, seveda.

 

 

Takole jaz doživljam tebe. Ne, da bi ti zdaj hotel dat kakšno kontro, ampak čist brez zajebancije. Hecn, a? Poleg tega še kot osebo, z močnim vzorcem oziroma potrebo po "imeti prav". Sicer to ni nič slabega - to je zate nekakšen "simbol moči" in prav vsakdo ima svojega. Ti recimo na nezavedni ravni sprejemaš poudarjene signale ugodja, če maš občutek, da imaš pri neki debati prav, nekdo drug takrat, ko služi denar, za tretjega je simbol moči morda lepota, titula ... Sicer tele stvari bolj ali manj v vsakem sprožajo ugodje, ampak vedno obstaja v vsaki osebi nekakšna "prednostna lista". In ko sem ti podrl trditev, da se vse dogaja v vrstnem redu: odločitev ---> miselni koncept ----> čustvena reakcija, je bla reakcija takšna, kot bi otroku vzel najljubšo igračko in si pač začel komplicirati. Ampak, jebi ga; tak je lajf; nimamo vedno prav in stališča z novimi spoznanji non stop korigiramo.

 

 

tralalero brez lalala

[butl]

Takole jaz doživljam tebe. Ne, da bi ti zdaj hotel dat kakšno kontro, ampak čist brez zajebancije. Hecn, a? Poleg tega še kot osebo, z močnim vzorcem oziroma potrebo po "imeti prav". Sicer to ni nič slabega - to je zate nekakšen "simbol moči" in prav vsakdo ima svojega. Ti recimo na nezavedni ravni sprejemaš poudarjene signale ugodja, če maš občutek, da imaš pri neki debati prav, nekdo drug takrat, ko služi denar, za tretjega je simbol moči morda lepota, titula ... Sicer tele stvari bolj ali manj v vsakem sprožajo ugodje, ampak vedno obstaja v vsaki osebi nekakšna "prednostna lista". In ko sem ti podrl trditev, da se vse dogaja v vrstnem redu: odločitev ---> miselni koncept ----> čustvena reakcija, je bla reakcija takšna, kot bi otroku vzel najljubšo igračko in si pač začel komplicirati. Ampak, jebi ga; tak je lajf; nimamo vedno prav in stališča z novimi spoznanji non stop korigiramo.

tralalero brez lalala

 

A imaš kaj proti, če se en mal vmešam? Ne? No prav, se pa bom.

 

Okolje s svojimi dražljaji je kakršno je. Ali imaš vpliv nanj? Nimaš. /No ja, imaš, ampak post festum, ker s spreminjanjem svojih odzivov na okolje njega tud spreminjaš. Če te pa en pošlje k vragu, je to dejstvo in nanj nimaš vpliva/.

 

Na kaj pa imaš vpliv? Na svoj odziv na okolje, to pa ja. Od česa je pa tvoj odziv odvisen? Od vzorcev, ki so nekje v tvoji podzavesti, v nezavednem ali pa od tvoje zavestne odločitve, kako se boš odzval. Pri zavestni odločitvi razmisliš in se odločiš, kaj boš storil, a ne. Kaj pa je podzavestni vzorec, ki odloči tvoj odziv? Spomin na neko podobno ali enako situacijo, potlačen nekam not, ki se ga lahko sploh ne zavedaš. Če bi dobro pomislil in pobrskal, bi se ga mogoče celo zavedel, podzavestno pa pomisliš nanj vsakič, ko se podoben dogodek zgodi. In odreagiraš na situacijo glede na ta vzorec. Izbereš odziv. Izbereš ravnanje, delovanje, vedenje, ki je v tej situaciji najprimernejše. Se pravi, ko se je okolje /dražljaj, dogodek/ zgodilo, si zelo fest razmislil /podzavestno skorajda hipoma lahko, zavestno tudi dlje časa mogoče/ in se odločil, kako boš odreagiral...ali z jezenjem, žalostenjem, veselitvijo, depresiranjem...bolečinjenjem, glavoboljenjem, migreniranjem, omrtvičenjem.../. Prvi so čustveni odzivi, drugi prav fizični odzivi, oboji pa posledica tvojih misli, izraženih zavestno takrat ali pa kot miselni vzorci nekje v tebi, sproducirani že enkrat prej in izbrani kot primerni ob tem dogodku.

Zakaj je to pomembno? Če se tega zavedaš, imaš kontrolo nad seboj. Misli lahko nadziraš, lahko jih spreminjaš in s tem vplivaš posredno na čustvene in fizične odzive, a ne. Lahko razmisliš, zakaj ti gre neprizemljenost tako na jetra, da nekoga pošlješ k vragu ali v kurac in spremeniš svoje mišljenje o njem...ker enim pa neprizemljenost mogoče ne gre na jetra, a ne.

Ali kaj čisto tretjega.

 

 

butl

[Pika Pikica]

Mene je itak strah vsega...še če mi kdo prst pokaže.

[Todika]

Mene je itak strah vsega...še če mi kdo prst pokaže.

 

tim dala js prst boš mojo pest vidla

[Pika Pikica]

tim dala js prst boš mojo pest vidla

Todi mi groziiiiiiiii. Kdo me bo branu?

[nosorog]

 

A imaš kaj proti, če se en mal vmešam? Ne? No prav, se pa bom.

 

 

GRRRRRRRRR!!!!! Sploh nbisi počaku, da odgovorim, al mam kj proti al ne!!!!

 

Zakaj je to pomembno? Če se tega zavedaš, imaš kontrolo nad seboj.

Misli lahko nadziraš, lahko jih spreminjaš in s tem vplivaš posredno na čustvene in fizične odzive, a ne.

 

Ko se vzorca zaveš,predvsem razumeš, zakaj ravnaš tako, kot ravnaš. In to je prvi pogoj, da lahko kaj spremeniš. A spet ne gre posploševati - včasih človek kaj zelo dobro razume, pa pogosto nima moči, da kaj spremeni; predvsem pri takšnih ali drugačnih strahovih in odnosu do simbolov moči. Sploh pri slednjem - če je zate simbol moči denar in dobiva tvoj psihofizični sistem signale ugodja, ko ga služiš, jue to čist o.k. Štala je, če bankrotiraš in posledično v psihofizičnem sistemu zavlada panika, al pa maš potrebo po potrjevanju svoje lepe zunanjosti in se počasi postaraš ...

 

 

 

Lahko razmisliš, zakaj ti gre neprizemljenost tako na jetra, da nekoga pošlješ k vragu ali v kurac in spremeniš svoje mišljenje o njem...ker enim pa neprizemljenost mogoče ne gre na jetra, a ne.

Ali kaj čisto tretjega.

 

Verjel ali ne, tale "diagnoza", ki jo je postavil, me prej zabava kot pa mi gre na kurac. Mi je pa šel (E.C. namreč)dejansko totalno na kurac s tistim postom, v katerem je vse zakompiciral in na katerega sem odgovoril z zavijanjem očmi in tistim primerom pošiljanja u kurac. Sam sem hitr zašteku, da je temu tako zato, ker se je počutil ranjenega ob spoznanju, da v nečem ni imel prav, sploh ko gre za nekaj takšnega, kar bi kot zdravilec moral štekat.

Res pa je, da sem mu napisal današnji post, v katerem omenjam vzorec "imeti prav" izključno zaradi njegove "diagnoze" mene, saj sem ocenil, da to rabi, oz. da ga je treba še mal bznt ( ).

Kok je vse povezan, a ne ...

 

(P.S.: Drgač pa še vedno mislim, da je precej prjazen; morrda spremenim mnenje, če me bo zarad mojih dveh današnjih postov on u kurac poslal - lalala)

 

lalala (tokrat brez tralalerota)

 

butl

[Audente]

Mene je včasih tudi strah..........če mi ne bo uspelo dobiti tistega kar hočem........strah pred zavrnitvijo, al kaj?

[E.C.]

Takole jaz doživljam tebe. Ne, da bi ti zdaj hotel dat kakšno kontro, ampak čist brez zajebancije. Hecn, a? Poleg tega še kot osebo, z močnim vzorcem oziroma potrebo po "imeti prav". Sicer to ni nič slabega - to je zate nekakšen "simbol moči" in prav vsakdo ima svojega. Ti recimo na nezavedni ravni sprejemaš poudarjene signale ugodja, če maš občutek, da imaš pri neki debati prav, nekdo drug takrat, ko služi denar, za tretjega je simbol moči morda lepota, titula ... Sicer tele stvari bolj ali manj v vsakem sprožajo ugodje, ampak vedno obstaja v vsaki osebi nekakšna "prednostna lista". In ko sem ti podrl trditev, da se vse dogaja v vrstnem redu: odločitev ---> miselni koncept ----> čustvena reakcija, je bla reakcija takšna, kot bi otroku vzel najljubšo igračko in si pač začel komplicirati. Ampak, jebi ga; tak je lajf; nimamo vedno prav in stališča z novimi spoznanji non stop korigiramo.

 

Prav, če tko meniš, ok.

 

Ni blema.

 

lp

 

e.

[ribica:)]

Mene je pa strah da se bosta nosorog pa E.C pobila med sabo?

 

LP

[E.C.]

Na kaj pa imaš vpliv? Na svoj odziv na okolje, to pa ja. Od česa je pa tvoj odziv odvisen? Od vzorcev, ki so nekje v tvoji podzavesti, v nezavednem ali pa od tvoje zavestne odločitve, kako se boš odzval. Pri zavestni odločitvi razmisliš in se odločiš, kaj boš storil, a ne. Kaj pa je podzavestni vzorec, ki odloči tvoj odziv? Spomin na neko podobno ali enako situacijo, potlačen nekam not, ki se ga lahko sploh ne zavedaš. Če bi dobro pomislil in pobrskal, bi se ga mogoče celo zavedel, podzavestno pa pomisliš nanj vsakič, ko se podoben dogodek zgodi. In odreagiraš na situacijo glede na ta vzorec. Izbereš odziv. Izbereš ravnanje, delovanje, vedenje, ki je v tej situaciji najprimernejše. Se pravi, ko se je okolje /dražljaj, dogodek/ zgodilo, si zelo fest razmislil /podzavestno skorajda hipoma lahko, zavestno tudi dlje časa mogoče/ in se odločil, kako boš odreagiral...ali z jezenjem, žalostenjem, veselitvijo, depresiranjem...bolečinjenjem, glavoboljenjem, migreniranjem, omrtvičenjem.../. Prvi so čustveni odzivi, drugi prav fizični odzivi, oboji pa posledica tvojih misli, izraženih zavestno takrat ali pa kot miselni vzorci nekje v tebi, sproducirani že enkrat prej in izbrani kot primerni ob tem dogodku.

Zakaj je to pomembno? Če se tega zavedaš, imaš kontrolo nad seboj. Misli lahko nadziraš, lahko jih spreminjaš in s tem vplivaš posredno na čustvene in fizične odzive, a ne. Lahko razmisliš, zakaj ti gre neprizemljenost tako na jetra, da nekoga pošlješ k vragu ali v kurac in spremeniš svoje mišljenje o njem...ker enim pa neprizemljenost mogoče ne gre na jetra, a ne.

Ali kaj čisto tretjega.

 

Ja butl, jst mam tudi take izkušnje. In ne sam v mojmu lajfu, temveč tudi in predvsem pri vodenju terapije.

 

Ja, nosorog ma prav, ko pravi, da se reakcija pojavi zelo hitro. Ampak če smo rers zelo zelo pozorni, vidimo, da se VEDNO njprej (nezavedno) vklopijo najprej misli, vzorci obnašanja.

 

Primer:

oseba je bila v otroštvu čustveno zlorabljana, več let. O sebi ima sedaj zaradi tega zelo negativno predstavo, recimo, "sem ničvredna" (itaq,če jo je pa oče non stop nadiral in v nulo spravljal).

 

In sedaj se ob vsaki situaciji in ob soočanju z avtoritetami počuti ničvredno in tudi reagira zelo porazno.

Ampak dejstvo je, da se lahko ta oseba dokoplje do mehanizma, ki jo vklešča v te čustvene reakcije ničvrednosti. In ko se to zgodi, tudi lahko opazi, da je ona tista, ki se že v štartu v določenih situacijah počuti ničvredno in da NJAPREJ vedno pomisle nase kot na ničvredno in potem tudi tako čustvenoodreagira.

 

In rešitev tega je, da pridobi nazaj manevrirni prostor na tem delu njenega uma. Ko ji to uspe, se v situacijah pri soočanju z avtoritetami ne ozdiva (čustveno) več iz vzorca obnašanja "sem ničvredna" ampak iz sebe.

 

To sem pri vodenju terapije videl že neštetokrat. In zato pravim, da je vselej vrstni red reakcij izbira --> misel, vzorec, stališče --> čustvena reakcija --> dejanje.

 

In tudi če čisto iz etzteričnega vidika pogledamo, vidimo, da je miselno telo dejansko NAD čustvenim in ima nad njim (lahko) popolno kontrolo. In jo tudi ima.

 

To je moj point.

 

Drugače pa je to že stara resnica, ki jo povdarjajo vsi veliki učitelji človeštva, recimo Buddha:

"“All that we are is the result of what we have thought. The mind is everything. What we think we become.”

 

 

 

 

[E.C.]

In tudi če čisto iz etoteričnega vidika pogledamo, vidimo, da je miselno telo dejansko NAD čustvenim in ima nad njim (lahko) popolno kontrolo. In jo tudi ima.

 

To je moj point.

 

Drugače pa je to že stara resnica, ki jo povdarjajo vsi veliki učitelji človeštva, recimo Buddha:

"“All that we are is the result of what we have thought. The mind is everything. What we think we become.”

 

Še en citat Buddhe, ta je še bolj natančen in kaže na to, da si sami oblikujemo percepcijo, torej:

svobodna izbira -->> misli --> čustvene reakcije --> dejanja.

 

“We are shaped by our thoughts; we become what we think. When the mind is pure, joy follows like a shadow that never leaves.” - The Buddha

 

Ostale Njegove citate lahk najdemo tle:

link

[FixMinze]

Ja spet ne morem, da nebi. Tud, ce si oseba vnaprej domislja kako in kaj znotraj sebe, glede na vzorec. Je to njeno domisljanje pogojeno z okolico ali pa s simboli, kot je lepo povedal nosorog. To ti je zgolj tehnicna specifikacija, ki pa ni nujno potrebna. Sam se rad oziram nanjo -> Jaz - Drugi - Svet, kjer so drugi bolj pomembni od sveta, jaz pa najbolj.

[lia]

berem to pa berem pa ne zastopim najbolj.....ampak čist na začetku svojega lnf bluzenja sem v neki temi jokala kako me je strah....

 

pa se je pojavil Nosorog in kratko in jedrnato odpisal, naj si okrepim mišice pleksusa

 

bemu, se mi zdi , da me je zdaj res manj strah sebe in drugih

 

telovadba je za strah, ko hlevski gnoj za vrt

 

danes mam praktične

[Piko]

Kogar je strah pred samim seboj, ni čudno, če ga je morda strah Romov

[FixMinze]

berem to pa berem pa ne zastopim najbolj.....

 

Povej kva ne razumes, ti bomo mi vse razlozil, vsak posebej

[E.C.]

Ja spet ne morem, da nebi. Tud, ce si oseba vnaprej domislja kako in kaj znotraj sebe, glede na vzorec. Je to njeno domisljanje pogojeno z okolico ali pa s simboli, kot je lepo povedal nosorog. To ti je zgolj tehnicna specifikacija, ki pa ni nujno potrebna. Sam se rad oziram nanjo -> Jaz - Drugi - Svet, kjer so drugi bolj pomembni od sveta, jaz pa najbolj.

 

Mišlenje je vedno pogojeno z okolico, maš prav in še kakimi drugimi dejavniki, ni pa ta pogojenost absolutna...

 

...in ko se človek začne sam s sabo ukvarjati, slej o prej spozna, da je on tisti, ki barva svojo percepcijo tako ali drugače, v popolnosti. Sami smo odgovorni za naše stanje (mišljenje, čustvovanje, dejanja; se pravi: izbira --> misli --> čustvene reakcije --> dejanja). ..

 

...pravzaprav je notranja sreča v bistvu odvisna prav od tega, koliko se pustimo premetavati v vetru vplivov od zunaj, oz. koliko se sami trudimo živeti iz sebe (o tem tudi Buddhizem govori, v bistvu - vsaj jst tko razumem.)

in my opinion.

 

Saj, če temu ne bi bilo tako (oz. če bi bili totalno pogojeni z okolico, drugimi, svetom itd..., in če ne bi sami izbirali (nezavedno praviloma) svojih reakcij),

čemu se potem sploh trudimo doseči globjo srečo in večjo izpolnjenost?

 

Hmm.

 

Sej ni panike, v moji zmedenosti se lahko motim, lahk se je Buddha zmotil in ostali Učitelji prav tako - ma dejstvo je, da je sreča odvisna od nas samih in izvira od znotraj.

 

YUHUHU!

[FixMinze]

Jah jaz se cist strinjam s tabo - razen - nic ni popolno ali absolutno. Sej ves, ko se enkrat koncno oslobodis okolja ( kar spet ni absolutno ), je zopet tvoje delovanje pogojeno ( kar je seveda napacna beseda ) z bozansko iskro. Pac tko je, mikro in makro se vedno prepletata. Zdi pa se mi, da lahko na popolnoma enakovreden nacin vplivata eden na drugega.

 

Pa pogojena je res napacna beseda -> pac sledis tisti bozanski iskri

 

 

...pravzaprav je notranja sreča v bistvu odvisna prav od tega, koliko se pustimo premetavati v vetru vplivov od zunaj, oz. koliko se sami trudimo živeti iz sebe

 

[E.C.]

Jah jaz se cist strinjam s tabo - razen - nic ni popolno ali absolutno. Sej ves, ko se enkrat koncno oslobodis okolja ( kar spet ni absolutno ), je zopet tvoje delovanje pogojeno ( kar je seveda napacna beseda ) z bozansko iskro. Pac tko je, mikro in makro se vedno prepletata. Zdi pa se mi, da lahko na popolnoma enakovreden nacin vplivata eden na drugega.

 

Yes, well put, as always.

 

lp

[FixMinze]

Yes, well put, as always.

 

lp

 

Ja hvala hvala, ne vem kaj naj recem. Ze cutim samopobembnost, kako se grozece dviguje nad Mene SHUT UP

[nosorog]

Prav, če tko meniš, ok.

 

Ni blema.

 

lp

 

e.

 

 

Čestitke za tole reakcijo.

 

 

 

Mene je pa strah da se bosta nosorog pa E.C pobila med sabo?

 

LP

 

Ni nevarnosti. Jaz sicer znam bit govedo, vendar je E.C. dovolj kultiviran da do resnega zapleta ne more priti. Sicer sta mi pa šla do sedaj na LF sam dve osebi resnično na jetra (deVic, če se ga kdo spomni iz teme DaVincijeva šifra, mi recimo ni šel, pa čeprav sva se ornk počla). Ene (Vrba) itak ni več na forumu, z drugo (Bobnar) se pa ne zapletam v razprave.

 

Ja butl, jst mam tudi take izkušnje. In ne sam v mojmu lajfu, temveč tudi in predvsem pri vodenju terapije.

 

Ja, nosorog ma prav, ko pravi, da se reakcija pojavi zelo hitro. Ampak če smo rers zelo zelo pozorni, vidimo, da se VEDNO njprej (nezavedno) vklopijo najprej misli, vzorci obnašanja.

 

Primer:

oseba je bila v otroštvu čustveno zlorabljana, več let. O sebi ima sedaj zaradi tega zelo negativno predstavo, recimo, "sem ničvredna" (itaq,če jo je pa oče non stop nadiral in v nulo spravljal).

 

In sedaj se ob vsaki situaciji in ob soočanju z avtoritetami počuti ničvredno in tudi reagira zelo porazno.

Ampak dejstvo je, da se lahko ta oseba dokoplje do mehanizma, ki jo vklešča v te čustvene reakcije ničvrednosti. In ko se to zgodi, tudi lahko opazi, da je ona tista, ki se že v štartu v določenih situacijah počuti ničvredno in da NJAPREJ vedno pomisle nase kot na ničvredno in potem tudi tako čustvenoodreagira.

 

In rešitev tega je, da pridobi nazaj manevrirni prostor na tem delu njenega uma. Ko ji to uspe, se v situacijah pri soočanju z avtoritetami ne ozdiva (čustveno) več iz vzorca obnašanja "sem ničvredna" ampak iz sebe.

 

To sem pri vodenju terapije videl že neštetokrat. In zato pravim, da je vselej vrstni red reakcij izbira --> misel, vzorec, stališče --> čustvena reakcija --> dejanje.

 

Jebi ga, moram še enkrat replicirat.

 

Enkrat res (lahko) pride do vrstnega reda, v katerem je mentalna izbira tista, ki diktira čustva, a ta faza je običajno pozna. Ampak poglejva, kako ponavadi pride do nje (zaradi boljšega razumevanja bom zelo na kratko ponovil nekatere elemente, o katerih sem že govoril):

 

-Otrok je na začetkih razvoja zavesti, zato reagira predvsem čustveno; pravijo celo, da si tisto, kar doživiš v prvih treh letih življenja, energijsko zapomniš za celo življenje.

-Stvari, ki jih ne razume, doživlja kot grožnjo; se jih ustraši. Tako nastajajo negativni vedenjski vzorci (ob ustrezni vzgoji in podpori seveda prevladujejo pozitivni).

-Dogodke, podobne tistim, ki so nas prizadeli, doživljamo po vedenjskem vzorcu; možgani reagirajo šele, ko je do reakcije že prišlo. Ker je do reakcije (beri med drugim sprožitve psihoaktivnih snovi v telesu, ki povzročajo nekatera ekstremna čustvena stanja – strah, bes ...) že prišlo, so običajno možgani oz. želja po zavestni, drugačni reakciji onemogočena. Ampak do različnih negativnih vzorcev seveda prihaja tudi kasneje, na osnovi tistega, kar nam je bilo z vzgojo vcepljeno, pa čeprav na prvi pogled z vzgojo ni videti nič kaj dosti narobe. Za primer vzemiva punčko, ki je odraščala v strogo patriarhalni družini. Vzgojijo jo, da mora poslušati moškega, potem pa ima v lajfu to srečo, da naleti na pezdeta, ki jo zaničuje, izkorišča ...

-Če je takšnih dogodkov veliko, totalno trpi naša samopodoba. Vedno bolj smo u kurcu. Ker ima čustvena energija nezadovoljstva neke meje, se tu zgodba običajno razcepi v dvoje nadaljevanj – ali se potopiš v depro, ali pa ozavestiš svoje čustvene potrebe in nekaj zavestno spremeniš. To je pogosto težko in povezano z občutkom krivde. Vrniva se na zgornji primer – ženska je bila zaničevana, vendar imata s tipom otroke; ve, da mora, če želi biti zvesta sebi, nekaj storiti (beri – se ločiti), vendar pa jo jebe krivda zaradi otrok, ki bodo, tako je vsaj prvi hip videti, zaradi tega trpeli (to je sicer zelo vprašljivo, saj tudi v družini, ki jo drži skupaj slab zakon, niso srečni). Pogosto se je za spremembe res težko odločiti, saj je do stanja, v katerem smo nezadovoljni, ponavadi prišlo prej, preden smo svoje čustvene potrebe ozavestili.

-Zmagovita varianta – uspeš izpeljati spremembe in s tem posledično popraviti samopodobo. Torej le v tej varianti si zavestno vplival na to, kar si, načeloma pa še vedno velja, da na zunanji dražljaj vedno reagiraš na osnovi tistega, kar si in ne tako, kot bi sicer reagiral na osnovi racionalne mentalne analize. Torej – največ šans, da si nekdo jaz resnično izgradi zavestno je pri osebah, ki so bile v enem momentu čist v kurcu, sicer pa je ta izgradnja v zelo veliki meri nezavedna. Seveda pa ne pozabimo, da na tej energijski ravni enako privlači enako. Če si v kurcu, privlačiš tovrstne energije, če si samozavesten, pa nekoliko drugačne .

 

Napisano drži kot pribito in če se ne ujema s tistim, kar pravi Buda, je napačno interpretiran. Amen.

 

 

 

In tudi če čisto iz etzteričnega vidika pogledamo, vidimo, da je miselno telo dejansko NAD čustvenim in ima nad njim (lahko) popolno kontrolo. In jo tudi ima.

 

Jo ima, kadar jo ima. Ne pomeni pa to absolutno, da je nek mentalni postopek vedno močnejši od čustvenega. Stvari so ponavadi povezane in v svetu energij je mentalni del naš namen, do sprememb pa privede aktivacija čustvene energije.

Pogosto je lahko nek postopek, ki temelji na čustvenih energijah močnejši kot nek zgolj mentalni postopek. Primer: Biorgonomija je npr. živ primer mentalne racionalne magije. Z njo povzročimo energijske spremembe brez vključitve čustvene energije. Ampak - precej delam z energijami prostora. Naletel sem na primere energijskih anomalij, ki jih z biorgonomijo nisem mogel rešiti, lahko pa sem jih s postopkom, ki sem ga sam razvil in temelji izključno na aktivaciji čustvene energije.

 

To je moj point.

 

Tistle gor pa moj

[janko]

Janko ne morem si pomagat, da se nebi vmesal in dodal svoj komentar.

Ta vzorec je lahko tudi precej drugacen in se lahko deli v skoraj nesteto moznih smeri, kjer se ni prevec zdravo zapletat v nekatere od njih

 

hvala za tvoje mnenje. sam mene ne zanima, kaj je zdravo, ampak kuko je...

če kdaj zvem, pa če me boš uprašu, ti bom rad povedu...

pa lp. janko

 

uuuuuu, sm hotu mal naprej brat, pa sm kr nehu...

pomoje mal preveč pametujemo usi skup. pa mogoč je use čist simpl? kaj pa brezpogojna ljubezen???

pa rad vas mam use, pa kr čudte se naprej...

[nosorog]

prej sem razmišljala... da nam mogoče samo manjka kakih snovi, npr vitaminov in mineralov, ali sonca in soli...

 

Tudi to do neke mere drži. Pomanjkanje kalija npr. lahko vodi v depro, do čustvene nestabilnosti pride tudi pri pomanjkanju kalcija, pol mamo pa še druge štose - manjka ti recimo fosforja, pa to vpliuva na slabšo izrabo kalcija, ki ga načeloma sicer lahko zaužiješ dovolj, pa si spet v riti.

Stane npr. bi ti potrdil, da je itak vse odvisno le od soli.