Vsakdanje življenje in duhovnost

[E.C.]

Pozdrav vsem

 

Sem novi član tle in....... všeč mi je strpnost, ki je prisotna na teh forumih...

 

Glede na to, da smo tle zbrani iz vseh vetrov in iz mnogo različnih smeri in poti duhovnega razvoja, se mi zdi primerno, da podebatiramo o skupnem imenovalcu vseh naših duhovnih praks:

vsakdanje življenje.

 

Moje mnenje je, da ne glede na to, po kateri poti hodimo (naj bo to katera koli oblika yoge, kabala, ZEN, budizem, thelema, zahodnjaški misticizem, shinto itd... itd... itd...), se napredek mora slej ko prej očitno pokazati tudi in predvsem v vsakdanjem življenju.

Je brez tega duhovnost le izgovor oz. nadomestna rešitev za neizpolnjeno življenje na Zemlji?

Hmm.

 

Upoštevanje realnih telesnih potreb (po spolnosti, recimo), čustvenih želja v odnosih, materialnih potreb (po finančni stabilnosti, recimo) enostavno ni modro zanemarjati. Tlačenje in ignoriranje želja ne pelje daleč...

 

Poznam kar precej ljudi, ki so oz. se imajo za duhovne, pa so neprestano brez denarja, jezni na sodelavce v službi (če jo sploh imajo), občasno nerazložljivo v strahu in seveda v postelji sami in/ali na silo v celibatu.

 

Je to duhovnost, prav zares?

Kaj menite vi?

 

OK, ljudje se učimo in delamo take in drugačne napake. Vse lepo in prav. Vendar pa, ali smo v duhovnosti prav zares srečni, izpolnjeni oz. drugače povedano, vsaj brez perečih problemov (v spolnosti, službi in v odnosih, recimo)?

 

Moje mnenje je, da so duhovni cilji in raznorazne prakse zares zelo pomembni. Vendar pa, kaj nam naša duhovnost prav zares daje oz. kaj od nje jemljemo?

 

Kam, recimo vas, pelje vaša duhovna pot?

Upoštevate svoje želje, potrebe in svje realno stanje v vsakdanjem življenju?

Ste zadovoljni sami s sabo v spolnosti in službi, recimo?

Kako je s tem v vaši praksi?

 

Hvala vsem za vaš čas.

[butl]

Dobrodošel v klubu

 

[E.C.]

Dobrodošel v klubu

 

 

 

[E.C.]

Namaar, tnx for your welcome.

 

hehehe, napisu si, da ti je všeč strpnost... pejt v forum Aktualno Zanimivo in si preberi temo o romih... tam nas je strpnost mal zapustila

Mah, bom raje strpne objave prebiral...

 

vsakdanjik in duhovnost se pri meni ne prepletata čisto newem, nekako se bojim spremembe... sj je lepo govort o duhovnosti, samo živeti duhovno je pa po mojem čist neki druzga... redki so, ki so vsakdanjik živijo duhovno, kdor pa ga

 

no ker si ravno odprl to temo E.C., živiš ti vsakdanjik duhovno?

 

Hmm.

Kaj pa točno zate pomeni to, živeti vsakdanjik duhovno?

(sprašujem zato, da ti lahko natančno odgovorim)

 

 

Drugače pa ja, moje vsakdanje življenje je več al manj brez problemov, sm zadovoljen sam s sabo na tistih področjih, kjer se praviloma kažejo naše šlamparije (finance, spolnost, služba, odnosi itd...). Je pa sigurno še prostora za napredek, itaq.

 

In definitivno mi izkušnje iz duhovne poti pomagajo v vsakdanjem življenju. Ne vidim razlike med seboj (oz. mojim stanjem) ob meditaciji in v službi, recimo. Pravzaprav, sploh ne morem zares prakticirati yoge, če imam problem v vsakdanjiku.

To je zame en tak pokazatelj, da sem na pravi poti: enostavno ne bežim od problemov, ker če to storim, ne morem prav zares iskreno slediti moji poti.

 

Na kratko, sem tko zlo mehak, kar se tiče materialnih želja, telestnih in čustvenih potreb. Čista duhovnost in 100% posvečanje njej zame trenutno ni realen cilj. Zakaj bi samga sebe farbal in nategoval?

 

Eno uravnovešeno stanje, harmonija med duhovnimi realizacijami in njih aplikacijami v vsakdanjem življenju, to je to, kar mi trenutno prinaša zadovoljstvo.

Ju3 bo morda drugače, ne vem. We shall see.

 

Hvala.

 

[kukica]

vsakdanjik in duhovnost se pri meni ne prepletata čisto newem, nekako se bojim spremembe... sj je lepo govort o duhovnosti, samo živeti duhovno je pa po mojem čist neki druzga... redki so, ki so vsakdanjik živijo duhovno, kdor pa ga

meni pa se vedno bolj zdi, da vsakdanjist in duhovnost sploh ne morat biti ločena. duhovnost ni le to o čemer govorijo velike religeje. Duhovnost ni le to, kar vodi k razsvetljenju. Duhovnost je prav vsako spoznanje na poti življenja.

Taka je moja interpretacija te besede. Bolj resnično živiš, bolj si poduhovljen.

 

Naamar, amlokdo se ne boji spremembe. Če se je nebi, ne bi rabili vsi toliko razpravljati tule, preden kaj v resnici storimo.

 

 

To je zame en tak pokazatelj, da sem na pravi poti: enostavno ne bežim od problemov, ker če to storim, ne morem prav zares iskreno slediti moji poti.

Verjetno edina pot do sebe ...

[Audente]

Nad mojo glavo letajo ptice skrbi in bojazni: tega ne morem spremeniti.

Lahko pa jim preprečim, da bi se ugnezdile v mojih laseh.

 

Tako se trudim živeti , preprosto , s čim manj skrbi in bojazni. Če jim dovolim, da se me dotaknejo, jih premagujem predno mi zmršjio lase.

[E.C.]

meni pa se vedno bolj zdi, da vsakdanjist in duhovnost sploh ne morat biti ločena. duhovnost ni le to o čemer govorijo velike religeje. Duhovnost ni le to, kar vodi k razsvetljenju. Duhovnost je prav vsako spoznanje na poti življenja.

Taka je moja interpretacija te besede. Bolj resnično živiš, bolj si poduhovljen.

 

Well said.

 

[E.C.]

Za E.C.-ja pa... tvoj nadaljni opis vsakdanjika mi je razkril, da si me razumel, ko sem rekel "če živiš duhoven vsakdanjik". vesel zate, da je tvoja duhovna pot=vsakdanjik....

 

Aha, ok. Tnx.

 

No, iz mojega vidika pa imam še OGROMNO za narediti.... in še zdaleč zdaleč ne živim duhovno (oziroma v skladu z duhovnimi izkušnjami) non-stop.

 

Biće bolje kažu svi.

[kukica]

duhovnost in vsakdanjik se res prepletata, vendar še vedno vidim toliko napak oz. stvari, ki bi jih lahko storil bolje duhovno, sem namreč mislil zavestno delati tisto kar je dobro, pošteno itd.... in tu mislim, bi se lahko še malo bolj potrudil

Ja, jaz tudi. Ena od mojih lekcij je tud sprejeti in imeti rada sebe kljub napakam, ki jih delamo vsi.

[E.C.]

Ja, jaz tudi. Ena od mojih lekcij je tud sprejeti in imeti rada sebe kljub napakam, ki jih delamo vsi.

 

To je to, ja.

 

Zdrav odnos do Sebe je res en od temeljnih pogojev za kar koli.

 

 

[ROTI]

meni pa se vedno bolj zdi, da vsakdanjist in duhovnost sploh ne morat biti ločena. duhovnost ni le to o čemer govorijo velike religeje. Duhovnost ni le to, kar vodi k razsvetljenju. Duhovnost je prav vsako spoznanje na poti življenja.

Taka je moja interpretacija te besede. Bolj resnično živiš, bolj si poduhovljen.

 

Naamar, amlokdo se ne boji spremembe. Če se je nebi, ne bi rabili vsi toliko razpravljati tule, preden kaj v resnici storimo.

Verjetno edina pot do sebe ...

 

S tem se pa v celoti strinjam BRAVO!

[Kabalist]

Kam, recimo vas, pelje vaša duhovna pot?

Kam? preprosto... tja, kamor moramo iti. Lahko je to potovanje težko, lahko pa lahko. Od nas je odvisno, koliko bomo pozorni na tem potovanju.

[E.C.]

Kam? preprosto... tja, kamor moramo iti. Lahko je to potovanje težko, lahko pa lahko. Od nas je odvisno, koliko bomo pozorni na tem potovanju.

 

Kabalist živjo

 

kakšno je torej tvoje mnenje glede vsakdanjega življenja in duhovnosti? Te pelje tvoja duhovnost stran od vsakdanjosti ali gre z roko v roki z vsakdanjikom?

 

Praviš, "tja, kamor moramo iti..."

Če te prav razumem, po tvoje je distinacija predpisana vnaprej? O koga?

 

lp

 

e.

[Tamburin]

Karkoli delam, počnem z občutenjem, sočutenjem... in to se mi zdi bolj duhovno, kot je na primer klanjanje nekemu oltarju ali kaj vem komu...

[isabelle]

Kaj pa ce DUHOVNOST je preprosto DUH.

 

Nas duh,ki ga vsak ima v sebi.Vsak svojega.

Spostujes in ne zanemarjas ga,preprosto kot otrok,si posten do njega.

 

Ne dovolis da tvoj DUH v TEBI trpi.

Ne zatiras ga.

Ne lazes in mu prisluhnes,namrec samemu SEBI.

 

Upam ,da ni banaliziram..

[Tamburin]

Se strinjam, isabelle.

Jaz sem mogoče malo drugače povedala... in še drugače bi lahko...

Ampak v bistvu je res v nas nekaj, recimo temu DUH, ki ga občutimo, se ga zavedamo, mu dajemo neko pozornost, veljavo, spoštovanje... in zato živimo duhovno vsakdanje življenje. Če pa tega ne občutimo, potem delamo in živimo le tako, kot nam narekuje naš um, nagon... in vidimo samo tisto, kar vidijo naši možgani skozi oči, druzga pa nič.

 

Pišeš: "Ne dovolis da tvoj DUH v TEBI trpi."

Zato pa v vsaki situaciji najdeš nekaj pozitivnega, kar te razveseli, razvedri... in svojo vedrino širiš na druge.

[Matjaž Bogdan]

Karkoli delam, počnem z občutenjem, sočutenjem... in to se mi zdi bolj duhovno, kot je na primer klanjanje nekemu oltarju ali kaj vem komu...

 

tole je pa lepo povedano všeč mi je...glih po mojem okusu- mimogrede...

[Antoninus]

Mene pa najbolj naravna branje kakšnih shaster, npr. Bhagavad gite. Če mi um začne tganjat kake vragolije, se usedem in kaj preberem in začuda je do sedaj to bilo učinkoviti. Iz tega razloga nosim povsod sabo tudi miniaturno knjižico Thus spake sri Ramakrishna

[E.C.]

Mene pa najbolj naravna branje kakšnih shaster, npr. Bhagavad gite. Če mi um začne tganjat kake vragolije, se usedem in kaj preberem in začuda je do sedaj to bilo učinkoviti. Iz tega razloga nosim povsod sabo tudi miniaturno knjižico Thus spake sri Ramakrishna

Glede na to temo:

 

kako ti branje tega prelepega svetega spisa (tudi meni je všeč), pomaga v vsakdanjem življenju?

 

hvala

 

lp

 

e.

[Antoninus]

Glede na to temo:

 

kako ti branje tega prelepega svetega spisa (tudi meni je všeč), pomaga v vsakdanjem življenju?

 

hvala

 

lp

 

e.

Pri meni je tako, da se ob branju takih zadev um umiri. Zunanje okoliščine se ne spremenijo, samo notranje se. Pol pa ugotoviš, da je res tako, kot pravi Epiktet, da nas ne mučijo stvari, ampak naše mnenje o njih.

[E.C.]

Pri meni je tako, da se ob branju takih zadev um umiri. Zunanje okoliščine se ne spremenijo, samo notranje se. Pol pa ugotoviš, da je res tako, kot pravi Epiktet, da nas ne mučijo stvari, ampak naše mnenje o njih.

 

Te razumem.

 

Well said.