Pomoč drugim

[E.C.]

 

Moje mnenje je, da je pomoč ljudem res ena izredno kompleksna zadeva.

 

Kako pomagati ljudem?

Kaj pomoč pravzaprav je?

 

Dati revežu denar, ki si ga ni prislužil?

Pomagati drugim kar tako, povšalno in brez resničnega razumevanja njihovega stanja?

 

Zelo posrečen se mi zdi citat, ki govori o tistih, ki so mal preveč vase zagledani in živijo v utvari, da so poklicani pomagati drugim, ne glede na kar koli:

 

"...I love the ignorant man who knows he is ignorant more than the rightous man who knows he is rightous.

Of the ignorant people who consider themselves rightous, however, this is said:

"They do not even turn away on the treshold of the hell. For they imagine that they are being led to hell in order to redeem the sould there."

Tales of the Chassidim---"

 

 

Kako je s tem? Kaj menite o tem vi?

 

 

tnx for your time.

 

[Tamburin]

Za moje pojme je "zdrava" pomoč tista, s katero nekomu nekaj daš, ne da bi sam izgubil (ali pa mu vsaj daš več, kot pa s tem sam izgubiš).

 

Na primer:

če nekoga nekaj naučiš, mu daš znanje, in to znanje ostane tudi tebi - torej ga ne izgubiš. Žrtvuješ samo nekaj svojega časa, vendar je to v primerjavi z znanjem zanemarljive vrednosti.

 

Ali pa:

če nekomu daš svoj star plašč, ki ti ni več prav, mu daš nekaj, kar on potrebuje, sam pa s tem nič ne izgubiš, ker tega plašča itak ne potrebuješ več. Kvečjemu še pridobiš... več prostora v svoji omari.

 

Si pa ne predstavljam situacije, ko naj bi na primer nekomu rešil življenje in s tem izgubl svojega. Ne vem, kakšni so občutki v taki situaciji. Ali prevlada želja po rešitvi tujega življenja ali želja po rešitvi svojega življenja.

[free]

Moje mnenje je, da sledi lastnemu nagibu.

 

Ce meni rece nekaj da pomagam revezu, se ne pomeni, da pomagaj tudi ti! Vsak ima svoj visji jaz, svoje vodstvo.

Enkrat morda zacutim, da pomagam jaz, drugic pa bos ti.

 

Ce izhajas iz srca, ne mores pogresiti, ker je bil tvoj namen dober!

Ce izhajas iz razuma, ki veckrat deluje po nareku ega, pa si morda delas karmo in tvoja akcija ni cista. Oz. morda ni taksna kot je bilo zacrtano v startu.

Seveda pa sta ruzum in um lahko vsklajena z notranjim bitjem in oz. visjim jaz.

 

 

Moje mnenje je, da je pomoč ljudem res ena izredno kompleksna zadeva.

...

[isabelle]

Lahko pomagas s tem,da ni skodujes. Popravljeno 23. november 2006 -> isabelle

[E.C.]

Moje mnenje je, da sledi lastnemu nagibu.

 

Ce izhajas iz srca, ne mores pogresiti, ker je bil tvoj namen dober!

 

zanimivo stališče.

 

Kaj pa, če recimo pojma nimam, v kakšnem stanju druga oseba sploh je in če je to, da rabi točno tako in nič drugačno pomoč, le moja predstava?

 

Če te drugače prašam, ti potem pomagaš drugim ne glede na kar koli, važno je, da imaš dober namen?

te prav štekam?

 

Kaj pa je zate pomoč?

[kukica]

Moje mnenje je, da sledi lastnemu nagibu.

 

Ce izhajas iz srca, ne mores pogresiti, ker je bil tvoj namen dober!

[E.C.]

Ali pa:

če nekomu daš svoj star plašč, ki ti ni več prav, mu daš nekaj, kar on potrebuje, sam pa s tem nič ne izgubiš, ker tega plašča itak ne potrebuješ več. Kvečjemu še pridobiš... več prostora v svoji omari.

 

Kako pa lahko ti veš, da mu zares pomagaš, če mu daš tisti star plašč?

 

 

Kaj pa recimo, če mu s tem le potuho daješ? Oziroma, mu v bistvu omogočiš nošnjo plašča, za katerega se mu ni treba prav zares potruditi (z delom, kreativnostjo itd...) in mu s tem le njegovo pasivnost in

utapljanje v smiljenju samemu sebi podaljšuješ?

 

Hmm.

[Guest Astral`]

Lahko jim pomagaš do te meje,da niso potem odvisni od tvoje pomoči. Naučit jih mores da, si sami pomagajo.

[E.C.]

Lahko pomagas s tem,da ne skodujes.

 

Hmm.

Kako pa lahko veš, kaj je za nekoga res dobro in kaj škodljivo?

[kukica]

Ravno zaradi vseh teh vprašanj, ki se porajajo, verjamem, temu, kar je napisal Free. Da poslušaj lastni nagib. Tisti del sebe, ki ima širši vpogled, kot je le trenutna slika, ki jo vidimo razumsko.

[E.C.]

Ravno zaradi vseh teh vprašanj, ki se porajajo, verjamem, temu, kar je napisal Free. Da poslušaj lastni nagib. Tisti del sebe, ki ima širši vpogled, kot je le trenutna slika, ki jo vidimo razumsko.

l

Yes.

 

mah ja, tle je potem spet vprašanje, koliko je posameznik zares realiziran in osvobojen od svojih iluzij.

 

Lahko verjamem, recimo, da moje misli prihajajo direkt od boga al pa višjega jaza, v bistvu pa samo sebe slepim (in druge, seveda).

 

Poznam tak primer.

Možakar (ni ga na tem forumu, se mi zdi) se ma za ful realiziranega in oh in sploh in verjame vase (in drugi verjamejo vanj), v bistvu pa se v njegovih dejanjih kaže, da ne štima vse tako, kot bi sam rad.

Ima vtis, da govori absolutno resnico itd...

 

See?

[lia]

ne moreš

 

 

vsaka pomoč se je na koncu izkazala za nož v hrbet

 

 

in nikoli nimaš dovolj znanja in dovolj čistega in nesebičnega srca, kadar koli ti nekdo ponudi pomoč, se vprašaj kaj ma od zad

 

 

ma se hecamo, sam tak banaln primer nahecam eno mamiko naj se namaže s cimetovo kremo , da bo imela lepa stegenca, torej ji kremo še podarim z navodili, kak se naj namaže pa ovije s celofanom, da bo ja učinkovalo.....

 

bemu malo je sicer pomagalo, sam ženska je dobila čist marogasta z žilicami prepredena stegenca

 

no in tak se prevzvišenemu lepo zahvalim za laser, ker je reva potlej s tem odpravila tiste žžilice, ki so nastale kakor stranski učinek tiste kreme

 

nu danes vem da je treba pressnovo spremenit, pa migat pa tak za lepa stegenca da nene sam kremice tu pomagajo

[Marsa]

Dobra tema

(*skoda k ze mamo podobno pa se ne spomnim, kako je naslovljena).

 

V glavnem, ne stirnjam se s tem, kar pravi Free, da je vazno da je namen dober in srce da steje.

sem ze vceraj v eni temi ravno o tem pisala nekaj, da namrec, sledenje srcu ni vedno prava resitev, ko gre za druge.

To se obnese sam pr seb.

 

Nekateri verjamejo, da ce nekomu resis zivljenje, si potem odgovoren zanj. Zanimivo stalisce. In recimo to je ze en vidik, primereen za pogledat ga podrobneje.

 

Nekoc sem prisla domov in je v dnevni sobi moja macka lovila goloba ki ga je ze ujela zunaj! :OO!:

grozljiv prizor in se na macko sem bla kar mal 'jezna', ker sem dojela, da je v sebi se vedno zver. vse taksno mi je sibalo cez glavo.

Golob je imel poskodovano perut, ni mogel vzletet.

Kar srce mi je razbijalo, sploh nisem vedla, kaj naj naredim.

Potem sem macko ven zaprla, goloba pa nekak ujela in ga nesla ven in ga vtaknila v eno grmovje, cist gosto, tko da niti macka ni mogla not. da mu dam moznost, da se zlizhe, glede na to, da ni bil tezje ranjen, po moji presoji.

Men se je zdel skor kar narobe, da sem ga resila, vendar nisem vedela, kaj naj bi drugega naredila.

En frend je rekel, da sem super ravnala, ker se nisem vanj vtikala, sem ga pa resila in se, je bilo pri meni doma, jasno da nekaj sem pac morala naredit.

Drug frend pa je, nasprotno, rekel, da sem cist narobe ravnala in da bi morala goloba ubit!

ces ker morda ne bo mogel vec letet in se bo sam se mucil zunaj.

In - ali bi ga res lahko zato kar ubila?

ne bi mogla, sploh in nikakor ne.

 

Ko sem pa vidla slepega cloveka, ki se je zaletel v shtango na oblegani avtobusni postaji sredi centrA, polni ljudi, pa sem (sledenje srcu) priletela do njega, ga prijela za roko in ga napotila na pravi bus in eno zensko 'zadolzila zanj', ko sem sla dalje.

 

Ko je nekoc neki zhenski -prav tako sredi centra, podnevi, v prehodu na bavarca- dobesedno spricala kri () iz vene na nogi in sem sla mimo, sem brez razmisljanja priletela pomagat, res pa je, da me je se danes sram svojih misli ob tem - skrbelo me je namrec, da si bom umazala rumeno majcko in sinjemodro minico.

potem sem sla do doma z njo in se pozanimala, da pridejo njeni.

 

Ko pa sem enkrat invalidu, resnemu, brez rok, samo s strclji, hotla pomagat v trgovini in bila prevec pokroviteljska in mi je v oceh videl usmiljenje in zalost, pa sem ga ponizhala s tem in prizadela in je bila moja pretirana pomoc odvec, pa sem prav tako 'sledila srcu'.

Moja pomoc ni bila pomoc, pac pa nozh v rano.

Tega nom nikol pozabila, njegovega izraza na obrazu, mene pa je blo sram in sem mela slabo vest, da sem zdrava in brezobzirna - tako sem se pocutla, pa hotla glih bit obzirna pa taksna.

 

Tako da, nudenje pomoci - to je delikatna zadeva.

 

Klosarjem pa tem pa dam skoraj vedno kaki ficek (ceprav ga skoraj nikoli nimam ).

ker me ne bo konc, ce se odrecem 100 sit, njemu pa pomaga.

ja, gre pit.

a je to moja stvar?

ce cem, dam, ce ne, pa ne, v obeh primerih pa ne rabim nic sodit pa zanj bit bolj pametna.

[kukica]

Ampak včasih je (dologorčno gledano) tudi nož v rano v resnici pomoč.

Itak je težko o temle razpravljat. Ampak ponavadi se, kadar začutiš tisti močni občutek, kaj moraš naredit, čez nekaj časa izkaže, da si ravnal pravilno. Pa saj je itak vse skupaj samo eno veliko dolgotrajno učenje... K..c pa ta šola.

 

Klosarjem pa tem pa dam skoraj vedno kaki ficek (ceprav ga skoraj nikoli nimam ).

ker me ne bo konc, ce se odrecem 100 sit, njemu pa pomaga.

ja, gre pit.

a je to moja stvar?

ce cem, dam, ce ne, pa ne, v obeh primerih pa ne rabim nic sodit pa zanj bit bolj pametna.

jaz tud tako naredim. Ampak imam probleme s svojo bolečino kar se alkohola tiče. Pa vem, da nimam pravice sodit. Nikogar. Ampak je težko, sploh kadar ti je človek zelo blizu.

[Marsa]

Ampak včasih je (dologorčno gledano) tudi nož v rano v resnici pomoč.

to je res, se strinjam (itak se moram, ker je moja pomoc chesto pravzaprav nekaksno zbadanje, mal sharim s pipcem, ne glih s kako macheto ).

 

ampak jaz sem mu nozh zadala z usmiljenjem. Le-tega pa nihce ne potrebuje.

Ce se utapljam, me resi ali me pusti ali klici na pomoc al kaj jaz vem.

Popolnoma brez veze pa je, za oba, da ti zraven vpijes ob reki in vijes roke in trpis, ko se jaz utapljam.

in da mi se vpijes, ja res, bogi, bogi, bogi!

To mi NE pomaga, sam zivcno me naredi (mene osebno, nekaterim je to pac morda spodbuda), se zanj se mroam sekirat pa taksno.

Pa se bolj vidim, kako nimam upanja.

 

Se en primer, ki mi je bedast, pa mnogi to pocnejo, ces, te bom naucil lovit ribe, ce si lacen.

In to je, da ko nekoga prosis za POMOC, on pa ti da NASVET.

(*a mi prides pomagat selt tonske omare? ti ne, ne morem, sam ves kaj lohk nardis, najames selitveni servis )

[kukica]

Se čist strinjam.

Ampak vprašanje je, ali ti tisti notranji glas reče, da pokaži usmiljenje, ali je to en del tebe, ki ne prenese trpljenja.

[Marsa]

vseeno.

cloveka lahko boli nase ravnanje, ne gre za (brez)obzirnost, pac pa za so-cutje.

ce bi samo so-cutila, bi cutla najbrz samo ljubezen, zeljo po pomagat, ne pa usmiljenja, ki je morda zraven picek slabe vesti in potolazhenja, da jaz nisem (invalid).

a stekas?

 

moja mama je hecna... skromna, sparovna, gre recimo daljso pot, ker je nekaj ceneje tam, da kaj prispara, se ves lajf sama bori za vse... no in gre nekoc v eno oddaljenejso trgovino, ker je apikomplex ali nekaj mal drazjega blo mal cenejs in sreca kup punxov z irokezi, skratka, blazne imidzarje. (*a vsega hudga vajena, itak, od mene ).

In jo nazhicajo za cash, ces da rabijo za sendvic, da so lacni.

mama jim da vec casha, jasno, kot bi prisparala s cenejsim apikomplexom.

Ko se kasneje vraca, vidi, da majo punxi v roki literco vina.

Njen komentar? "saj sem v bistvu vedla, sam kaj pa ce bi bil RES lacen?".

 

[kukica]

"saj sem v bistvu vedla, sam kaj pa ce bi bil RES lacen?".

xrosex xrosex xrosex

Komentar nepotreben.

 

Glede ostalega napisanega, se mi zdi, da podobno razmišljava, a se različno izražava.

[Marsa]

res je, pa tud nacina imava drugacna, ti si bolj mehka in sprejemajoca, jaz pa sem bolj ostra in zahtevna, ko gre za pomagat drugim, bi rekla.

no saj to je tudi v paketu 'drugacnega izrazanja'.

[kukica]

Mehka pa ja. Velikokrat tud na svojo škodo.

Sem vsaj poštekala, da je nesmiselno se borit, da ne bi bila tako mehka. Bolje je da poskušam znotraj tega najti en svoj mir in trdnost in poskušam delovati iz sebe. Ker ene osnovne karakterne značilnosti so najbrž tako močno del nas, da se jih ne moreš znebit, ampak se moraš poiskat znotraj njih.

 

Sem šla preden pritisnem 'objavi' še enkrat prebrat, če sem res komentirala tvoj post in mi ven ful tolče beseda naivna. Pa iščem in iščem ... in je sploh nisi napisala. Ampak naivna sem pa res.

[Marsa]

morda pa sem o tej besedi razmisljala, sam zdaj vec ne vem, ker lohk da si mi pa ti jo zdaj v misli vcepla. ampak mozno je, ker sem se kar lapala nekaj (pa ne objavla), pa presodla, da ircam in da pravcaprav nima nobene veze s temo vec ze zdavnaj.

 

naivna... sebe bi tezko opredelila s tem pojmom, menim da sem dalec od kake naivnosti, vcasih zhal, pravzaprav, ampak vendarle sem pa tud sama kdaj pa kdaj naivna. so what!

 

pac.

ja, dobr si rekla

in glej, ce to ponotranjis, potem si morda ze sproti presegel, kajti tega ne potrebujes vec (*tisti del kjer govoris o nekaterih osnovnih lastnostih).

 

je pa res, da je juha ze sestavljena iz tega in tega.

in ce je juha, ni zrezek in nikoli ne bo.

je pa lahko bistra, chorba, mesna, zelenjavna... in tako dalje. slana, neslana, kisla, pekocha, vrela, mrzla.... you name it.

tko je tud z nami: vsi imamo v sebi Ca in Mg in Fe in tako naprej... kot imamo vsi vse lastnosti, vendar nekateri pa nekatere samo v sledeh. nekateri pa totalne doze.

vsak ma mal 'morilskega' nagona, pac tega, ki je potreben za prezivetje. nekateri vec, nekateri manj. nekateri imajo vec cukra, nekateri so bolj slani - vsi pa imajo vse - kombinacije, meshanice vsega tega, pa nas delajo edinstvene in nas same, tocno take, kakrsni smo.

 

**Sory, E.C., k lapam o juhah in chorbah in kalcijih v tejle tvoji temi, ampak pac.... se je napisal pa naj bo.

[butl]

Hehe, E.C.

 

Kva te žul? Dej izpljuni svojo dilemo, da ne bomo na pamet lapal

[Tamburin]

Kako pa lahko ti veš, da mu zares pomagaš, če mu daš tisti star plašč?

Kaj pa recimo, če mu s tem le potuho daješ? Oziroma, mu v bistvu omogočiš nošnjo plašča, za katerega se mu ni treba prav zares potruditi (z delom, kreativnostjo itd...) in mu s tem le njegovo pasivnost in

utapljanje v smiljenju samemu sebi podaljšuješ?

 

Hmm.

Vem, ker ga vprašam, če ta plašč sploh potrebuje.

 

Za kaj pa bi se moral človek za vsako stvar potruditi (nekaj narediti, skreirati...), če pa je na svetu toliko stvari, ki jih drugi ne potrebujejo več in jih zavržejo? Meni se zdi čisto normalno, da na primer nekdo zgradi hišo, v kateri potem živijo tudi njegovi potomci, čeprav sami niso zgradili te hiše. Nesmiselno bi bilo novo hišo podreti, ko gospodar umre, zato da si njegovi potomci zgradijo novo.

 

Zame je dajanje potuhe to, da se žrtvuješ za nekoga, ki bi se lahko tudi sam zase žrtvoval oziroma se potrudil zase. Čim nekaj izgubljaš s tem ko drugemu daješ, nekaj ni v redu - gre za izkoriščanje po človeku. Če pa ne izgubljaš ničesar oziroma celo pridobivaš (kot n.pr. pri gradnji hiše, ki jo gradiš tudi zase), potem je OK.

[lia]

pomoč je najboljša ko jo dobiš nevede, kakor brco tako mimogrede...bi se reklo pospešek

 

takrat ko misliš da ničesar več ni in da je vse izgubljeno. Kakor sadež, toplo oblačilo ali dišavo, dežnik da ti ravno vse ne leti na glavo...včasih boli, kakor akupunkturna igla , kakor grenko zdravilo včasih pa sladka dišava dišečega olja...

 

Takrat ko tisti, ki daje , ne ve da je dal in tisti ki prejme, šele čez leta izve za ta dar

[isabelle]

Hmm.

Kako pa lahko veš, kaj je za nekoga res dobro in kaj škodljivo?

 

Lp,E.C.

 

Ni treba pomagati,dokler te ni vprasa za pomoc.

Lahko k vecjemu skodujes.

Ce te pa vprasa,takoj vidis kako je najbolje ravnati.