Mladi in duhovnost

[ROTI]

Kaj pa če se mama ni zavedala svoje "krivde" in je bila tudi sama žrtev nekoga?Ponavadi je tako.Ne obstajajo zlobne osebe,zla bitja v telesih mam... ,ampak ranjena srca,ki imajo tudi svoja ozadja,...žal se tega ne zavedajo.No,zdi se mi,da je to tvoja zgodba,drugače pa,če ni, ni rečeno,da je mama "zmeraj" "kriva".Krivca prepozna samo druga "krivica" int e dve se prepoznata in ustvarita skupni ples.

 

TOČNO TAKO! Nisem pravočasno opazila spremembe in družbo v kateri je naša deklica iskala svojo identiteto. Z kom se družiš takšen postaneš. Če nisi volk med volkovi ,te volkovi požrejo. Jaz imam raje ovčice. SREČNO!

[tantra]

"S kom se družiš takšen postaneš. "

Postajaš.

Bo kar držalo. Dinamika medosebnih stikov pri druženju dela svoje.

[ROTI]

Nisem vsega bral, komentiram samo ta stavek.

 

Zdi se mi, da če bi vsi potencialni starši čakali, da bi dozoreli za otroke, na svetu ne bi bilo več otrok.

Mislim, da gre tukaj za instinkte in ne intuicijo.

 

KAJ OTROK! ŠE PSI BI SE NEHALI PARIT,PA PRAŠIČEV TUD NE BI VEČ IMELI

SICER JE PA ŽIVALIM ZAENKRAT RES ŠE NAJLEPŠE! DOKLER NE UGOTOVIJO ,DA TE LAHKO TOŽIJO ZA PREŽIVNINO. HAHAHAHA.

[Kabalist]

Tudi sam odobravam demokratično vzgojo. Meni se zdi, da je ključna beseda DOSLEDNOST. Starši morajo biti dosledni tako do sebe, kot do otroka. Stpnja demokracije v družini mora biti pogojena s stopnjo otrokove zrelosti. Avtoritativna ali permisivna vzgoja pa naredita iz otroka invalidno osebnost. Žal pa se demokratična vzgoja vse prevečkrat pretaplja v permisivno vzgojo. Nekateri starši raje otroka podkupijo, da imajo mir, kot da bi zanj porabili svoj prosti čas. Od tod razna metanja štiriletnikov na tla Interšpara. Staršem ni problematičen vzrok izsiljevanja, temveč jih skrbi, kaj bodo drugi rekli. In potem popustijo in otrok vedno želi več, več in še več. Naravni položaj rok je pač takšen, da so dlani uprte v nas, ne od nas.

[Urbar]

No moj komentar na to temo je pa tak:

Star sm 16 let,kar pomeni da sm do neke mere,otrok.Sicer sam sebe ne smatram tko.Ampak to je tko al pa tko značilno za vso mojo generacijo,al pa za večino.Jst mislm,da kle ni vprašanje vzgoja,ampak odnos med starši in otroci.Jst osebno hodm na jogo že 2 leti,pa tud z rejkijem pa temi stvarmi se ukvarjam,pa me starši niso upelal u to.Pač fotr je začel se z tem ukvarjat 20 let al pa še več nazaj,jst sm vedu da to dela in sm ga uprašu če bi lahko tud jst začel.Predvsem pa mislm da je važno al se starši pri vzgoji in teh stvareh postavjo v neko prijateljsko pozicijo,al pa da se grejo diktatorje.Ker jst vem da če mi starša neki ukažeta možnost da to nardim pade na 20%,že iz razloga ker sta mi ukazal.Pomojem je bolš,če se z otrokom pomenš,pa mu rečeš da ti mislš da bi blo neki pač bolš drugač in ne tko kt to on dela.Pa če je otrok za ga je dobr uklučt u jogo al pa kej u tej smeri,ker ful pomaga.Drgač gledaš na svet,drgač razmišlaš,lažje se zbereš..itd. Kar pa še ne pomen d ne greš žurat pa to...