KAJ BI NAREDILI?!

[susana]

prosim, ce se oglasi na to temo vsak, ki zeli razmisljati o tem, kaj bi naredil z boleco (tesnobno) resnico, ce bi vedel, da zivi le se eno leto oz. da bodo vsi ziveli le se eno leto...

 

verjamete v to???

 

bi se se sploh trudili, ce veste, da bo kmalu konec in ne bo nic vec pomembno?! razen to kako ste ziveli in kaksna oseba ste bili???

[Lyassi]

Če bi imele le še nekaj časa življenja bi komu ukradla poljub, ker si to ćelim že nekaj časa, le nobenga kandidata ni. Mislim da bi v enmu letu hotela čim več naredit za druge, obogatit svoje življenje in izkazovat ljubezen tistim, ki so mi blizu.

 

Saj večino tega že počnem , le še poljubit koga mi ni še uspelo.

[lia]

nič

 

zakaj že...vsak dan tako kakor da je zadnji v življenju , pa sprot vse podelam, če pa že ostane kak kup nespeglanih cot, se pa zarad tega nihče ne bo v tla vrgu...

 

če pa se bo, je pa to njegov problem in ne moj.

[Alan_New]

Mirno bi počakal, da se svet konča. Nimam interesa uresničevati želja, ker jih je toliko, da večnost ni dovolj.

[Audente]

živela naprej kot doslej, mogoče bi edino prestavila iz pete v šesto

ne bi rekla ne, ampak ja ( pa ne vsakomurr)

itak se ne obremenjujem a so okna pomita ali hne, važno je , da se vidi skoznje

ja ja pa ukradla bi pozornost še komu

 

v glavnem zjutraj si bom rekla, fajn je da sem spet tuki

 

no no na lnf party bom pa itak prišla, za pet minut pa pet minut

[Cookie]

prosim, ce se oglasi na to temo vsak, ki zeli razmisljati o tem, kaj bi naredil z boleco (tesnobno) resnico, ce bi vedel, da zivi le se eno leto oz. da bodo vsi ziveli le se eno leto...

 

verjamete v to???

 

bi se se sploh trudili, ce veste, da bo kmalu konec in ne bo nic vec pomembno?! razen to kako ste ziveli in kaksna oseba ste bili???

 

Večino časa že zdaj živim tako, kot men paše: iz svojga lajfa sm skenslala ljudeke, k si ne zaslužijo moje pozornosti in moje energije; def. bi pustila službo in šla potovat (vagabund na avtoštop), sekirala bi se edino zarad psa: komu ga dat, ker kr vsakmu ne bi mogla zaupat moje lubice

 

Drgač se pa trudim živet z odprtim srcem, vsakmu v fris povedat kar me teži, v bistvu sm en mali otrok, počnem stvari ki jih želim (pač v okviru svojih fin.zmožnosti ) ampak tut tko mi je lepo

 

čeb mela pa sam še eno uro cajta, bi v krogu meni dragih oseb nazdravila spektakularnemu koncu, naga, s flašo šampanjca v eni in pečeno kračo v drugi roki, z mastnimi usti in skuštranimi lasmi vsakemi posebej bi še enkat povedala, da ga mam rada, pa kok mi je blo lepo z njimi. in ja, bi bla ponovitev flower power

[susana]

no,pa bom jz komentirala....

 

recimo,da vem,da se bo to zgodilo in zato malo lazje zivim in se ne obremenjujem z vsemi malenkostmi

 

pa prebrala sem knjigo POTOVANJE DUS

 

a kdo verjame v njo?

[Marsa]

Ciao in dobrodosla, Suzana!

 

taksno temo sicer ze imamo, ti pa zvenis 'resneje' nekak, pa jo pustim, tud tole, posebej.

 

[susana]

ja,jz jo imam...

mal o tem razmisljam tud in ne vem zakaj bi izgubljala cas, ce o tem pisem? sj ga ne... sj zivim tako kot hocm in je prav...

sam zanima me tuje mnenje

(da pa je tema ze odprta pa nisem vedla)

[Marsa]

tema je bla odprta z naslovom kaj bi storili ce bi imeli se 3 dni zivljenja (al nekaj tacga, tko, hipoteticno).

 

osebno bi morda/najbrz en teden al pa kej travmirala, potem pa se ne bi hotla sprijaznit s to *resnico* in bi skusala se kaj spremenit v tej smeri.....

al pa bi skusala to sprejet in v tem cimbolj polno zivet (vseen pa bi zraven nekak upala na izboljsanje).

 

mislim da ne bi kar obupala, seveda pa je odvisno tud od osebne moci in energije posameznika.

ne sam splosne, kakrsno pac ima vedno, pac pa tud glede na okoliscine - vcasih se pocutis prevec zmatranega, da bi se boril.

 

samo vseeno menim, da je clovekov nagon po zivljenju, po samoohranitvi, mocnejsi....

in morda nikol, v nobenem drugem primeru, ne cenis tolk lajfa kot ravno takole, ko ti uhaja oz. ko se bojis tega.

 

ce se to slucajno tebi dogaja (in komur pac dejansko se, kaj takega), naj povem, da osebno zelo dobro poznam nekoga, ki so mu prav tako "dali" leto do tri....

in je od tega minilo kakih.. hm, 16 ali 18 let.

[Antoninus]

prosim, ce se oglasi na to temo vsak, ki zeli razmisljati o tem, kaj bi naredil z boleco (tesnobno) resnico, ce bi vedel, da zivi le se eno leto oz. da bodo vsi ziveli le se eno leto...

 

verjamete v to???

 

bi se se sploh trudili, ce veste, da bo kmalu konec in ne bo nic vec pomembno?! razen to kako ste ziveli in kaksna oseba ste bili???

Zakaj bi živeli, kot da se bo vse končalo že čez leto dni? Živi tako, kot da se bo vse končalo že naslednji trenutek. In kaj drugega je še lahko pomembno, kot to kakšna oseba smo? Misel na to, da se vse konča slej ali prej je zdravilna in postavlja stvari v pravo luč. Bistvo življenja je v nas samih in ne v kaosu sprememb zunanjega sveta.

[joana]

Vse bi počela tako kot počnem sedaj.

Bila bi edino še bolj firbčna kaj sledi. Po KAO koncu, namreč.

[butl]

Uh

 

Če bi mi en rekel, da bom čez eno leto umrl, bi, mislm, eee, bi se usral, od groze, prvi trenutek, definitivno. In bi zbolel na smrt še enkrat, mislm, naslednji trenutek, definitivno. In če bi mi uspelo preživeti ta dva trenutka, bi, mislm, bi, ja, bi razčistil vse v odnosih s svojimi najdražjimi, kar bi lahko razčistil in bi se potrudil, da ne bi ostalo ničesar neizrečenega, nepredelanega.

Tako sva storila z mojim očetom. Ko ga je kap in ni mogel več govoriti, sva si še osem let pripovedovala vse, kar je bilo potrebno. In ko je umrl, sva se razšla brez neizgovorjenega, brez dolga drug do drugega. Kako vem? Ker me nikoli ne zaboli, ko se spomnim nanj, čeprav sem ga imel zelo rad in ga imam še vedno. In tudi poslovil se ni. Ni bilo potrebno. Poslavljala sva se osem let. Pogovarjava se pa še vedno, če je potrebno.

Ker ne vem, kdaj bo moj zadnji dan, se trudim vsak dan, da grem spat brez zamer do najdražjih in vsak dan jim povem, kako rad jih imam. Ne, ni patetično, niti cukrasto, niti odveč. Vidim to v njihovih odzivih.

 

butl

[Ksenia]

šla v gore, na morje, brala, predvsem pa bi čas preživela s tamalo... en vem sicer kako bi mi uspelo v njej vcepit občutek, da ne bi potem trpela, ampak nekaj bi si že izmislila... uživala v hrani in pijači, v naravi, predvsem pa bi povedala vsem ki kaj čutim do njih to kar čutim... mogoče bi sedmino naredila da sem še jaz zraven

niti ne vem, če bi razen v službi kjer bi dala odpoved povedala komu... ok verjetno partnerju, pa potem proti koncu sorodstvu...aja ja isti dan ko bi to izvedela bi itak povedala najboljši prijateljici

sem čudna? pa kaj potem

 

 

hm, kako pa vem, da ni pred menoj samo leto dni? zanimivo....

[Antoninus]

Še na nekaj me je spomnila ta tema. Glede na to, da res ne vemo, kdaj se bo naše bivanje tu končalo, danes, jutri, čez eno let, čez sto let? Zakaj ne preživljamo vsak dan z isto tesnobo, kot obsojenec na smrt, ki koraka proti vešalom?

[Marsa]

uh kok si dobr napisal tole, dbest prispodoba!

[cosma]

Uh

Ker ne vem, kdaj bo moj zadnji dan, se trudim vsak dan, da grem spat brez zamer do najdražjih in vsak dan jim povem, kako rad jih imam. Ne, ni patetično, niti cukrasto, niti odveč. Vidim to v njihovih odzivih.

 

butl

 

Butl ....moram rečt, da si mi kot eden izmed redkih butlov zelo všeč.

 

 

 

...crknila bi od strahu najbrž...na prvo žogo, pol pa ne vem....

[susana]

HVALA DA STE SE ODZVALI NA MOJO TEMO...najprej me je blo mal ''strah'',da mi ne bo noben pisu...

 

brala sm komentarje...butl ma dobrga, antoninus (sm prav napisala) sori ce nism...ti mas pa mocne misli...

 

lahk kj vec o tebi zvem? starost vsaj? prosim....

[ZVEZANI]

prosim, ce se oglasi na to temo vsak, ki zeli razmisljati o tem, kaj bi naredil z boleco (tesnobno) resnico, ce bi vedel, da zivi le se eno leto oz. da bodo vsi ziveli le se eno leto...

 

verjamete v to???

 

bi se se sploh trudili, ce veste, da bo kmalu konec in ne bo nic vec pomembno?! razen to kako ste ziveli in kaksna oseba ste bili???

 

he, vse stvari zaradi katerih se obremenjujem bi postale mišja dlaka,,,

al pa ne,,,teško obelodanit vzroke,,,

[Violet]

Lep pozdrav vsem skupaj...

 

...tale tema me je spodbudila, da sem se registrirala, tko da...to je že dober znak

 

Gremo k stvari:

 

Zakaj ne preživljamo vsak dan z isto tesnobo, kot obsojenec na smrt, ki koraka proti vešalom?

 

Odgovor: zaradi optimizma - podrobnosti na voljo po želji

 

Me pa veseli, da vas večina ne bi bistveno spreminjala življenja, ker to pomeni da ga že sedaj dobro živite.

Jaz sem na poti do tja...že vse vem, kako bi morala živeti, zdej moram sam še naredit to

 

Pa še ena zanimiva analiza: konstantno se pojavlja kot zadnje dejanje pred smrtjo izražanje čustev. Just do it! Mogoče je res treba malo razmisliti v kakšni obliki, priložnosti, načinu ... ampak velika škoda se dela, če čustev (predvsem pozitivnih) ne izkazujemo. Mene večkrat prime...pa si ne upam...potem mi je pa žal. Ker vem, kako dobro se počutim, če sem jih deležna.

 

Ok...ne bom težila. Oz. bom raje še drugič

 

You're great...keep it up!

 

LP, V

[susana]

Mene pa si VIOLET se bolj vzpodbudila da se ti zahvalim, ker jz pa nisem kj dost pisala gor na LUNIN FORUM, dokler nisem spet zacela bolj poglobljeno razmisljati o tem;)...

vesela sem, da si se zaradi moje teme registrirala,.....

super, hvala ti pa za komentar tud.

lep vecer ti zelim

[pacl]

Živjo!

Leto dni je veliko časa. To je ogromno lepih trenutkov z najbližjimi, pa še komu drugemu bi lako namenil kakšen nasmeh več, kot dosedaj.

Velikih sprememb v svojem življenju ne bi delal, bojim pa se, da bi bil otožen zaradi mnogih idej, ki jih imajo naši najmlajši, saj jih ne bi mogli izkusiti do konca.

 

Ja, še večkrat bi javno povedal, da sem srečen človek, ker imam garantirano celo leto življenja.

 

 

lp

[susana]

Vau, pacl .... zanimivo... Tud jz tako mislim.. Skoda, ce bo to res... za vse mlade ki so komaj zacel zivet in konec koncev tudi za vse nas, sj tud mi nismo stari...

Upam, da ne bo tako, ampak da se bomo nekaj casa uzivali na Zemlji. Nekateri od nas radi zivimo in imamo radi svet, ljudi.

[Izraz]

Konec čez eno leto??

V službi do konca podelam stvari, ki so za urihtati. Tam nekje do novega leta. Strah prestavim na kasneje, zdržim. Šefkotu povem, da me potem ne bo več. Se poslovim od domačih, pa frendov. Prodam kar imam, pobašem frenda in gas na otok Kočna na tihem oceanu, kjer so kučice zbite iz lesa in slamnate strehe v senci palm tik ob morju. Stran od urbanizma, stran od divjega sveta in tam v miru počakam svoj konec, saj vem da je na drugi strani cool.

[opat]

Izbral bi svojega nemestnika.

Izterjal bi vse dolgove.

Umaknil bi se v celico.

 

AMEN