Vas je že mel da bi kdaj...

[božo]

VAS JE ŽE MEL KDAJ, DA BI V VSEJ TEJ TEKMI ZA SREČEN DOM, USPEŠNO SLUŽBO IN STATUS V OKOLJU KJER ŽIVITE, ZBRALI POGUM IN ZAVESTNO NAREDILI » NEKAJ KAR NI V SKLADU S PRAVILI IN NORMAMI PO KATERIH ŽIVI VEČINA« PA ČEPRAV BI TO POMENIL, DA LAHKO VSE PRIDOBLJENE » VREDNOTE » IZGUBITE. KAKO SE POČUTITE KO ŽE V NAPREJ VESTE KAJ DRUGI OD VAS PRIČAKUJEJO, ALI DELATE STVARI ZATO DA USTREŽETE DRUGIM PA ČEPRAV SO V NASPROTJU Z VAŠIMI ŽELJAMI IN PREPRIČANJEM.

 

božo

[andrej]

S tem se pa nenehno borim, namreč, da želim ugajati drugim. Sem pa že veliko napredoval, in enkrat sem naredil neko tako stvar, ki je bila v nasprotju z vsemi družbenimi normami. Na kocko nisem postavil vsega, pravzaprav niti ne dosti, razen enega prijateljstva, to pa zato ker sem šel v to stvar šele takrat, ko sem bil prepričan, da moje najvišje vrednote ne bodo prizadete.

 

To je stvar vrednot in prioritet posameznika. Če ti je neka stvar tako pomembna, pomembna nad vse, mislim, da je prav da greš preko družbenih norm. Sploh so pa norme v naši družbi tako zastarele in okorne, da se jih ne splača preveč čuvati.

 

andrej

[irma]

Ne da me je samo mel, tudi naredila sem...

 

Ločila sem se!

 

Pa tako lepa mlada, "srečna", prijazna, družinca smo bili...

 

Veliko sem izgubila "družbenega statusa" a ohranila sem sebe in svoj JAZ.

[lili]

Ko se osvobodiš, vrednote postanejo res vrednote in so tvoje, saj si si jih sam pridobil, ozavestil.

Kundera je v svoji Šali razmišljal na temo vrednot, mogoče bo kdo, ki ima knjigo pri roki, prepisal zadevo dobosedno; jaz jo bom poskusila obnoviti s svoji besedami. Nekako takole: razblinjena iluzija in razvrednotena vrednota imata skupni koren, imenovalec.

Z mojimi besedami: vse je v glavi. Dokler živiš po načelih grugih, boš skakal iz kože. Vsak bi si moral sam zase ustvariti pravila, pa čeprav bi potem na koncu ugotovil, da najverjetneje ne živi čisto nič bolj odštekano kot večina, vendar živi po svoje..

L:-)

[božo]

JA SEJ TO ME MUČI, ZAKAJ DOVOLIMO DRUGIM DA NAS OBLIKUJEJO, DA NAS SPREMINJAJO V NEKAJ KAR NISMO,)OZIROMA OBSOJAJO NAŠE ODLOČITVE KI NISO PO NJIHOVI VOLJI, PA ČEPRAV SI V SEBI MOGOČE ŽELIJO DA BI VAM BILI PODOBNI IN SI PO TIHEM ŽELIJO IMETI VSAJ DELČEK VAŠEGA POGUMA.

 

božo

[misti]

Jaz poskušam vedno delati tako, kot mi narekuje notranji glas - intuicija. Pri tem imam dovolj samozavesti, da prenesem tudi trenutni poraz. Sploh pa je življenje urejeno tako, da nas doletijo točno tiste stvari, ki nas morajo.

 

A kaj drugi pričakujejo od mene. Nič nihče ne pričakuje od mene. Mnenje o tem, kaj bi lahko drugi pričakovali od mene sem si izoblikovala sama.

 

Včasih bi pomislil, da ob taki miselnosti lahko veliko ljudi prizadeneš. Vsak se prizadene sam s svojimi mislimi.

 

Do drugih pa bodi tak, kot bi želel, da so drugi do tebe.

 

misti

[Marsa]

Seveda - že velikokrat...

icon_smile_clown.gif icon_smile_evil.gif icon_smile_approve.gif

 

Marsa

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

"Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso

[El Nino]

Hm, v bistvu se nikoli nisem sel te tekme, pustim naj me nese kamor gre, zivljenje veselim se vsega kar dobim, sem mnenja da imam vse kar potrebujem in tega si tudi zelim, morda bi bilo zabavno se it to tekmo, vendar nekako intuitivno cutim da v tekmi vec izgubim kot pa pridobim. Za najlepse stvari v zivljenju ni potrebno tekmovati (placati:)) ), morda bom tekom let lahko rekel kot Marsa

- Seveda ze velikokrat. zaenkrat pa se vedno delam tako.

 

Aries-Libra-Scorpio

[free]

quote:

VAS JE ŽE MEL KDAJ, DA BI V VSEJ TEJ TEKMI ZA SREČEN DOM, USPEŠNO SLUŽBO IN STATUS V OKOLJU KJER ŽIVITE, ZBRALI POGUM IN ZAVESTNO NAREDILI » NEKAJ KAR NI V SKLADU S PRAVILI IN NORMAMI PO KATERIH ŽIVI VEČINA« PA ČEPRAV BI TO POMENIL, DA LAHKO VSE PRIDOBLJENE » VREDNOTE » IZGUBITE. KAKO SE POČUTITE KO ŽE V NAPREJ VESTE KAJ DRUGI OD VAS PRIČAKUJEJO, ALI DELATE STVARI ZATO DA USTREŽETE DRUGIM PA ČEPRAV SO V NASPROTJU Z VAŠIMI ŽELJAMI IN PREPRIČANJEM.

božo

---

verjetno to vsi pocenemo, kar pa vrednotimo kot vecje ali

manjse kar ni v skladu .... sicer bi verjetno obstali.

kaj so vrednote? omejena prepricanja? kakor komu, kajne?

Lhako bi odprli temo o vrednotah...ali ozavescanju lastnih

ne-vrednot ali vrednot druzbe, kar pa itak nekako morda tule

ze pocnemo?

kompromisi. ja, spet- ozavescanje sebe in odnosov, morda?

zakaj sprasujes? s cim se boris?

[Volk K.L.]

Mislim, da se s tem vsak dan srecujem, se posebej v moji sluzbi. Vcasih v teh stvareh znam biti izredno krut in surov, kot volk. [:!(].

[Volk K.L.]

icon_smile_angry.gif

[zala]

Vedno sem potihoma občudovala ljudi, ki so se upali narediti nekaj, kar je izstopalo, kar je bilo edinstveno, pionirsko. Po drugi strani pa tudi priznam, da zamenjala z njimi pa ne bi. Moja trenutna prepričanja in vrednote (izoblikovane v glavnem v mladosti-sedaj jih čistim pod mrzlo vodo!) so še vedno tako močna, da "vendarle živimo v komuni", "smo odvisni drug od drugega, torej ne more vsak reči sem, kar sem in delam, kar hočem", itd. Tako se zopet in ponovno JIN in JANG bojujeta v meni, kot že tolikokrat doslej in zaradi česar še NIKOLI v življenju nisem naredila res nekaj IMPOZANTNEGA (nekaj kar ni v skladu z normami...), da bi se vsi okoli mene še dolgo čudili.

Dobro je, če se zna človek prestavljati v več različnih perspektiv, ker potem dogodke in stvari vidiš v drugi luči: nekaj, kar je ta trenutek impozantno za neposredno okolico, bo jutri in v prihodnosti nepomembno za druge ljudi in drugo okolico, morda se boš dejanja celo hudo kesal.Če znaš vključiti ekologijo in "videti gozd" ob upoštevanju časovne perspektive, potem JUST DO IT! Če ne...ti še vedno preostane, da nekaj, kar te bo dvignilo nad sivino povprečja, storiš, postaneš FACA ali pa se skrušenih ramen kljub vsemu nekaj naučiš.

Samo tisti, ki stopica na mestu, ne bo nikoli vedel!

[teja]

tudi jaz kar nekajkrat. Za en šok, ki bi presenetil kar nekaj ljudi pa je poskrbel moj angelček. Skoraj sem pustila službo v zelo dobro stoječem podjetju, ker sem iskala nekaj drugega in v tem podjetju mi tega niso omogočili. Postavila sem si rok 1.6.2002. In veste kaj se je zgodilo, ko sem že vse vrgla v vodo in čakala, da začnem iskati drugo, meni ustreznejšo službico? V tej dobro stoječi firmi sem dobila ponudbo za drugo delovno mesto, ki sem ga nastopila, uganete kdaj? 1.6.2002. No in šok za okolico je bil prihranjen.

[pokowc]

oj

vse to je le tiho hrepenjenje PO Drugačnosti.

Morda je to le tiha zgodovinska in osebna želja mladosti, malo odstopati od normale zato, ker smo kljub uresničitvi takega početja Kriti!

 

 

 

pokowc

[Megica]

Ja pa še res!

Zanimivo...o tem razmišljam že kar malo preveč pogosto.

Mislim, da sem to že storila in medtem, ko Božo govori o pogumu, se meni zdi, da mi je bolj kot le-ta pomagala spontanost in močan občutek, da to moram storiti, če želim udejanjiti samo sebe in to kar sem! Skoraj neka sila znotraj moje biti: nihče me ni mogel prepričati ali spremeniti toka. Bolj ko se je drugim zdelo neizvedljivo, bolj sem imela občutek, da to moram storiti, v dokaz, da lahko, da se da, da gre, če le hočeš in vidiš smisel v sebi. In občutek, meni se je zdel neopisljivo dober, kot da imam končno opravičilo in dokaz za samosvojost, ne z vidika uporništva, ampak z vidika iskati se in najti se! Medtem ko marsikdo v okolici zmajuje z glavo in se pokroviteljsko nasmiha, so se našli "moji" ljudje in me podprli v sledenju intuiciji. Kako blagodejno je bilo, nikoli ne bom pozabila...

Malo sem se razpisala, pa naj bo tako, ne bom se zbrisala in se delala kot da tega nisem imela priložnost začutiti na lastni koži, uh je blo noroo dobr feeling, vam rečem icon_smile.gif

Pa zdej, sem spet kjer sem bila, najbrž. Pa mi je v trenutkih monotonosti in nesmiselnosti nenehnega pehanja za tem in onim "v skladu s tistim, kar se od mene pričakuje", svetišče oz. predalček v duši, ki me obdrži na mojem nivoju (nič posebnega najbrž, ampak definitivno ne povprečno, medlo...)

Bistvo: Ne vem, koliko ti bo to pomenilo Božo, ampak moje mnenje je, če le lahko, včasih človek mora "go for it","kamor te vodi srce", brez strahu, da boš nekoga razočaral, ker ni nobeno razočaranje hujše od tistega , ki ga človek čuti v sebi, nad samim seboj. Ne mislim v smislu egoizma, ampak tiste zdrave, človeške skrbi zase, ki te posledično dela dobrodušnega tudi do drugih (v končni fazi, po obdobjih "samozadostnosti" pride tudi želja po druženju z ljudmi, po biti v sebi zase,biti tudi za druge)

Upam, da sem vsaj približno razumljiva (besede...ko bi človek lahko z dotikom prenesel energijo, ki jo želi predati oz. opisati, bi bilo precej lažje icon_smile.gif)

En sončen pozdrav vsem Lunakom in Lunicam

Megica

[andrej]

Tudi jaz sem nekoč občudoval ljudi, ki so si upali biti drugačni, ki so naredili kar so hoteli in želeli. Danes to počnem sam, če bi povedal vse kar se mi dogaja v življenju bi marsikdo rekel da nisem normalen in po naših družbenih normah tudi nisem.

 

Vedar ko prideš do neke stopnje se zaveš da ne moreš drugače kot da si to kar si, ne glede na posledice. Tako se jaz iz dneva v dan zahvaljujem vesolju, da so me vsi tisti, ki so mi ljubi in v mojem življenju pomembni sprejeli točno takšnega kot sem.

 

Je pa res, da si sedaj še vedno včasih želim da bi bil "normalen" tak kot povprečneži. Kako bi bilo življenje lažje, vendar nisem in so na srečo ti trenutki zelo redki in kratki vseekakor krajši kot tisti prej ko sem delal stvari preko sebe in se nisem poslušal oz. si nisem dovolil ali si nisem upal biti to kar sem.

 

Tukajle v bistvu malo razmišljam in bistrim svoje misli, ker se mi je na dopustu zgodilo nekja stvari ki so daleč od priznane normale. Ampak se neskončno zabavam in sem ponosen sam nase da je tako.

 

andrej

[nataša]

quote:

Tudi jaz sem nekoč občudoval ljudi, ki so si upali biti drugačni, ki so naredili kar so hoteli in želeli. Danes to počnem sam, če bi povedal vse kar se mi dogaja v življenju bi marsikdo rekel da nisem normalen in po naših družbenih normah tudi nisem.

 

Vedar ko prideš do neke stopnje se zaveš da ne moreš drugače kot da si to kar si, ne glede na posledice. Tako se jaz iz dneva v dan zahvaljujem vesolju, da so me vsi tisti, ki so mi ljubi in v mojem življenju pomembni sprejeli točno takšnega kot sem.

 

Je pa res, da si sedaj še vedno včasih želim da bi bil "normalen" tak kot povprečneži. Kako bi bilo življenje lažje, vendar nisem in so na srečo ti trenutki zelo redki in kratki vseekakor krajši kot tisti prej ko sem delal stvari preko sebe in se nisem poslušal oz. si nisem dovolil ali si nisem upal biti to kar sem.

 

Tukajle v bistvu malo razmišljam in bistrim svoje misli, ker se mi je na dopustu zgodilo nekja stvari ki so daleč od priznane normale. Ampak se neskončno zabavam in sem ponosen sam nase da je tako.

 

andrej

---

 

Hej Andrej,

sorry če bo tole preveč osebno in vsiljivo ampak - kaj za vraga se ti pa dogaja takega?! Jaz si sploh ne morem predstavljat kaj bi lahko bilo, da je tako "nenormalno" in izven družbenih norm. A mi vsaj mal namigneš?

Če pa nočeš pa tudi prav - sem vsaj izrazila svojo radovednost.

LP, Nataša

[andrej]

Nataša, vse skupaj še sam premlevam, sploh pa je v tem trenutku vpletenih preveč ljudi, da bi tule govoril o tem.

 

Počasi si razčiščujem, sploh pa vse skupaj lahko spremljate tukaj, tale forum mi je kot neka terapija in se zahvaljujem vsem za sodelovanje.

 

andrej

[nataša]

Andrej - popolnoma razumem in sprejemam; hkrati pa te seveda obveščam, da bom vneto spremljala tvoje "ražčiščevanje" še naprej.

Lep dan!

Nataša

[pokowc]

andrej , spremljam te :o)

 

 

pokowc

[vanja]

Ja že nekaj časa mi kar "dol" visi kaj bodo pa drugi rekl, če bom pa to in ono naredila.

 

Pa še vedno sem mislila, če sem kaj naredila kar ni bilo v skladu z "normalo", da se moram opravičevat!

 

KONEC !! Dost jih imam !

 

Malo me čudno gledajo pa me kar naj !

 

Občutek je enkraten-vedno je tako, sam se rodiš in tudi sam umreš zakaj bi potem moral živeti po pravilih ki jih drugi postavijo če si potem nesrečen.

 

Lep pozdrav ! Vanja !

[pokowc]

icon_smile_big.gif

 

 

tut tulim časih, ker pomaga; všeč mi je gorski odmev mojega glasu

 

pokowc

[pokowc]

ej, dobi tisto ustrezno okolico.

sedaj ,ko si nad svojim izražanjem potem si moder .

 

 

pokowc

[pokowc]

postriži si lase,

 

postani neviden

 

pokowc

[mawan]

Jah, po mojih opažanjih, me že kr neki časa okolica gleda, kokr da me največji freak! Pa kaj pol? Js sm kar sm, ne mislm se zarad nobenga spreminjat, ne mislm spreminjat svojih stališč. Ker nikol nism obtoževala nikogar, ki bi imel drugačna prepričanja od mene, se mi tut ne zdi fer, da to počnejo oni. Tut nekateri, ki naj bi bili moji prijatelji. Pa se niso potrudl niti tolk, da bi me vsaj malček razumel, ampak to ni moj problem, problem je v njihovi zavrtosti in kompleksih zakaj si ne pustijo, da bi blo kakršnokoli odstopaanje od povprečnosti in družbenih-ustaljenih norm tut NORMALNO.

 

Zanimivo je, da so se nakak vsi ti ljudje "odstranil" iz mojega zivljenja in me zdaj obdajajo samo ljudje, s katerimi se lahko pogovarjam. In ustvarila se je neka harmonija sama od sebe!