Želje

[mgd]

Hočeš nočeš - ti si TUDI materialno telo in vse, kar je z njim povezano (ego z instrumenti refleksivnega razuma, občutji in notranjega čutenja).

kot sem že napisu, jaz nisem to materialno telo, je pa res, da sem z njim povezan, tako kot npr. voznik z avtom.

 

Ti SI delček Boga in to njegov neskončno majhen del. A dokler boš ti njegov sluga, boš nesrečen, kajti Bog ni nikogaršnji gospodar. Vsemogočnost pač ne potrebuje tega. Žal boš prej sluga raznih duhovitnežev, ki te polnijo z iluzijo, kako postajaš bogu všečen.

Ti ne moreš imeti ljubečega odnosa z Bogom , ker Bog nima zavesti o tebi, ker je ne potrebuje, saj je vsemogočen. Ti moraš najprej izostriti ljubečo pozornost in ta je iz tebe usmerjena navzven, ne pa navznoter. Samo navezani ljudje so obrnjeni navznoter, proti sebi.

Kar trudi se, a z željami boš težko opravil. Najprej moraš s pozornostjo ločiti, kar je božjega in kar je človeškega. To pa ne kaže opraviti z levo roko. Sicer pa je želja, da bi se otresel želja kar hud zalogajčič.

naravni namen delčka celote je služenje celoti, tako kot je npr. roka del telesa in je njena naravna funkcija služenje telesa.

 

lih zarad tega ker je Bog vsemogočen, je tudi vseveden, polno zavesten, in zato je z njim lahko imeti večni ljubeč odnos. brez ljubečega odnosa z Bogom, ki je popolni objekt ljubezni, nobeno živo bitje ne more bit zares pomirjeno, izpolnjeno.

 

dokler ne razviješ nesebične ljubezni do Boga, tj. ko si želiš le Njegovo zadovoljstvo, boš vedno bolj ali manj vznemirjen.

Popravljeno 29. januar 2007 -> mgd

[Kabalist]

in mi ljudje marsikdaj nismo nič boljši, kot živali - le domišljamo si

Ljudje v bistvu velik del svojega življenja nismo boljši od živali.

Obnašanje mačka kar dobro poznam in v nobenem primeru ne gre za želje. Kar si napisal, v ničemer ne dokazuje kaj drugače.

moški ne ne more držat svojega korenjaka v hlačah

Nekateri pač niso sposobni nadzorovati svojih nagonov. Ne moreš verjeti, kako velik % ljudi sledi zgolj nagonom in njihove želje niso drugega, kot nagoni. Nekateri se poač nikoli ne zbudijo. Saj si mogoče gledal film "Oni živijo" Tam je to lepo prikazano.

Želje se od nagonov in priučenih akcij ločijo po tem, da so proizvod refleksivnega razuma, niso pa refleksni odziv. Želje so specializirano izražanje potreb, so podaljšek nagonov in refleksnih reakcij, niso pa to. Pes in mačka nista privzeto sovražnika. To eventuelno sovraštvo je običalno odziv in ne privzeto stanje. A nobena žival ne bo zavestno lačna pred polno skledo hrane. Človek je sposoben zavestnih akcij, naprotnih nagonom in refleksivnim akcijam, ker mu to omogoča refleksivni razum, ki oblikuje želje. In zato je želja del ega.

nesebične ljubezni

Nesebična ljubezen do nekoga ali nečesa je vedno usmerjena navznoter. Saj se lepo sliši - nesebična ljubezen, a odsotnost tega te navdaja z nemirom. Sam si tako napisal. Ni torej problem z Bogom, problem je v tebi (ali meni - saj ni pomembno). Z razvojem ljubeče POZORNOSTI pridobiš moč prepoznavanja. S prepoznavanjem pa pride modrost, ki je pot v ljubeč odnos do sveta.Gre za proces darovanja, ne pa jemanja. Ni nesebične ljubezni, dokler obstaja ideja o JAZ in ONO (BOG) - oz., kot si napisal:

popolni objekt ljubezni

. Če si del Boga. ne moreš razmišljati o dvojnosti, ker je to lažna dvojnost.

Ampak v bistvu razumem, kaj hočeš povedati in če poskušam razumeti bistvo tvoje intepretacije, govoriš o skoraj istem, kar sem napisal.

[FixMinze]

Ljudje v bistvu velik del svojega življenja nismo boljši od živali.

Obnašanje mačka kar dobro poznam in v nobenem primeru ne gre za želje. Kar si napisal, v ničemer ne dokazuje kaj drugače.

 

Nekateri pač niso sposobni nadzorovati svojih nagonov. Ne moreš verjeti, kako velik % ljudi sledi zgolj nagonom in njihove želje niso drugega, kot nagoni. Nekateri se poač nikoli ne zbudijo. Saj si mogoče gledal film "Oni živijo" Tam je to lepo prikazano.

Želje se od nagonov in priučenih akcij ločijo po tem, da so proizvod refleksivnega razuma, niso pa refleksni odziv. Želje so specializirano izražanje potreb, so podaljšek nagonov in refleksnih reakcij, niso pa to. Pes in mačka nista privzeto sovražnika. To eventuelno sovraštvo je običalno odziv in ne privzeto stanje. A nobena žival ne bo zavestno lačna pred polno skledo hrane. Človek je sposoben zavestnih akcij, naprotnih nagonom in refleksivnim akcijam, ker mu to omogoča refleksivni razum, ki oblikuje želje. In zato je želja del ega.

 

Potreba je nekaj kar potrebujemo za našo eksistenco - hrana recimo

Želja je nekaj kar ni nujno potrebno - gurmanstvo recimo

 

Lahko bi rekli, da je želja podaljšek potreb vendar ni vedno tako, ampka pustimo to sedaj.

 

Praviš, da obnašanje mačka ne dokazuje ničesar -> pa poglejmo

 

Maček na osnovi potrebe po prehranjevanju lahko razvije željo po gurmanstvu ( metaforično ). Potreba po hrani je tista zaradi katere bo jedel hrano iz piksne ( slabšega izvora kot človeška ). Ko bo prvič okusil salamo ali dober sir bo na podlagi potrebe po prehranjevanju razvil željo po gurmanstvu. Maček preide mejo zgolj potrebe in se želi sladkati - želja !

 

Vse akcije, ki sem jih opisal in njegovo obnašanje so posledice te želje, želje po okušanju salame. To ni več stvar nagona. On sprejema logične domneve o mojem obnašanju. Skratka v glavi se mu porajajo ???????????????????????????????????????????????? in kolikor mu sposobnosti dopuščajo tud razmišlja. Kako si potem naprimer razlagaš mačke, ki se naučijo vrata odpirat? - stvar nagona - prosim no

 

Še to; ne moreš primerjat žival in človeka na tak način, da rečeš - žival pač ne more pred polno skledo hrane čakat in jo gledat. Seveda, da ne more! Zakaj bi! Misliš, da ma kakšen razlog? mogoče srečanje s pravim Jazom? Nima razloga - simpl ka pasulj. Pač ni tako razvita, kar pa ne pomeni, da je podvržena samo nagonom in da ni sposobna logičnega razmišljanja.

[Lyassi]

Doživela da je pes imeu pred sabo krožnik in niti ni trznu. Lastnik biu zdraven čisto tiho in v štosu mu je dal krožnik še pred gobčke, ni se pregrešil. Šele ko je kost s krožnika primu gospodar in mu jo dal z roko je jedel. Morm pa rečt da je kuža bojazljive narave, bolj majhen in zelo toleranten.

[butl]

žival pač ne more pred polno skledo hrane čakat in jo gledat.

 

Ja, pa lahko. Moj maček pride po dveh dneh gone domov sestradan in če sem jst doma, gre k talarju in čaka, da ga pobožam. Če ga pa pokličem, pa pusti talar in pride k men mal poprest. Če ga pa ignoriram, pol pa začne jest. Če me pa ni na vidiku, k pride not, me pa najprej išče pred kopalnico al pa sobo in se dere, k me kliče. In šele potem gre jest. In je ene pol ure, se prav, da je lačen. Ker če ni, ne šmirgla hrane. In do ostalih članov družine se vede drugače. Jih ne obrajta tolk. Tko da maček tud pod razno ni samo nagonsko bitje.

 

butl

[mgd]

Nesebična ljubezen do nekoga ali nečesa je vedno usmerjena navznoter. Saj se lepo sliši - nesebična ljubezen, a odsotnost tega te navdaja z nemirom. Sam si tako napisal. Ni torej problem z Bogom, problem je v tebi (ali meni - saj ni pomembno). Z razvojem ljubeče POZORNOSTI pridobiš moč prepoznavanja. S prepoznavanjem pa pride modrost, ki je pot v ljubeč odnos do sveta.Gre za proces darovanja, ne pa jemanja. Ni nesebične ljubezni, dokler obstaja ideja o JAZ in ONO (BOG) - oz., kot si napisal: . Če si del Boga. ne moreš razmišljati o dvojnosti, ker je to lažna dvojnost.

Ampak v bistvu razumem, kaj hočeš povedati in če poskušam razumeti bistvo tvoje intepretacije, govoriš o skoraj istem, kar sem napisal.

za ljubezen sta pač potrebna dva, ki se združita v eno (v interesu), a hkrati ohranita vsak svoj individum.

 

Bog je edini popolni objekt ljubezni, za vsako živo bitje. dokler ne razvijemo ljubečega odnosa z Njim, ne mormo bit dokončno izpolnjeni.

[*Zarya*]

Moj prijatel mi je enkrat reku, da je njegova mami pod oknom slišala mačka pol ga je pa z vodo polila ... :) Bogi muci muc ... se mi kr smili. A mate mačke? Jst sm ga mela k sem bla stara 2 leti pa sm ga za rep vlekla ...

[Kabalist]

Ja, kar težko je ločiti želje od potrebe. Vsakdo bo pojedel nekaj boljšega, če lahko izbira. A težko lahko temu rečem želja. Smo pa ljudje v mnogočem živali. Vodijo nas isti motivi in zaradi drugačne oblike zavestnosti imamo pri zadovoljevanju teh motivov več svobode. In znotraj te dodatne svobode so želje. Ravno vaše pisanje potrjuje moj sum, da je skoraj nemogoče ločiti med željo in potrebo. Sam sem jo postavil na stopnjo, ko refleksivni razum prevzame nadzor in so nagoni in refleksivni odzivi potisnjeni v stran.

[mako106]

saj je vseeno...enkrat ko ti vse eno....ali je želja ali potreba

[*Zarya*]

Ja prav maš, oboje je isto :)

[free]

Avstralski bivalni most

 

Avstralski arhitekt

Max Pritchard

je postavil trajnostno hišo, ki kot most leži nad potokom in ponuja čudovit razgled na njegove bregove, okoliška drevesa in travnike. Za postavitev objekta so porabili 126.000 evrov, narejen pa je iz lokalnih gradbenih materialov, ki se jih da reciklirati.

 

Hiša je opremljena s sončnimi celicami, ki poskrbijo za elektriko in toplo vodo ter strešnim sistemom za zbiranje deževnice.

 

potem pa se mostnino pobiras

[.sunshine.]

ko nimaš več želj .... je čas da te nekdo prime in te streseeeeeee!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! :D:D

[Guest maru]

Želje in sanje in hrepenenje….imajo začetke in konce….vrtijo se v krogu….ne vem. iščem enostavnost, odrivam misli, silim se k delovanju. A si moram želet? Še vedno gre za program znotraj programa…varnostni ventil al problem brez rešitve? Še doro da sem tko lena, ne more škodit, čespustim nekaj krogov (tolažim se spet J…komot se lahko skupi režimo mojim ne-jem, ma ja vseeno ne bom rekla). Niti malo ni pomembno, če sem tukaj, kaj hočem, kaj zberem, kaj ne zberem, kako se počutim….ni važno. Vedno se nekje zgodi še nasprotje. Zavest zapolni vse niše, razišče vse možnosti in je nonstop v procesu kreiranja novih in novih…še…več…naprej. Vsota delov je vedno manj kot celota. Uspeh evolucije je vtem, da nas je dosti. Enmu enkrat rata in predre membrano in pol se igračka in matra v malo večji sferi…daljši radij hm.

Kakorkoli pogledaš, vedno je pred tabo neskončnost, za tabo neskončnost…dejstvo, da maš za seboj prehojen določen del poti sploh ni dejstvo….v vsakem momentu imam razlog zakaj se lahko počutim, kot da sem se pravkar rodila al pa da diham še poslednje vzdihljaje. Eh, se počutim izkoriščeno, life abused me…kje so dnevi k sem se počutila izbrano…človeško, prečloveško.

Del mene zahteva smisel z otroško trmo ….smisel zahteva čas. Vedno čakaš. Samo odvisno kje in koga. Materialno sranje čaka na svojo vrnitev v nebesa, boga pa itak vedno nekam tišči. In nato malo drugače…ampak ravno tako pravilno….skok v kvantno maso, ki nas povezuje, ki ji ne moreš razložit začetka in konca, in poti in cilja, in vseh dni čakanja. V tistih očeh se ne zrcali tvoja zgodovina, zaporedje tvojih korakov. Vedno obe skrajnosti, zbiranje je napor.