PRIROČNIK BOJEVNIKA LUČI

[aakhut]

 

stroboskop je univerzalen....

tako za one ki imajo radi temo,

kot za one ki imajo radi svetlo

pol na pol...

 

zlomk....tralala

[*Zarya*]

http://www.taopage.org/iching/image_1.jpg

 

Ni luči brez teme.

 

Ni teme brez luči.

 

Znucano? Ja ... tako kot Ljubezen ... so stvari, ki so večne.

 

Tole še preberi.

 

Sam si dobr napisu... sej ni znucano, vedno eden pove na drugačen način in pol je novo.

[skokica]

Men se zdi da sm jst glih taka, skoz ceu lajf k je blo kul al pa k je blo bed, BOJEVNIK LUČI,...

K kaj druzga ti ostane k da si na pozitiv pa da maš unga otroka u seb

skoz

da se smejš k si vesel

pa jokaš k si žalostn.

Smeha pa joka to noben ne more vzet,

pa da si vesel čist usazga dne,...

pa seveda da žviš za dons, mislm zdele,...

K včas mi gre res na jetra k me kdo upraša:Ej kva bi pa ti če bi se ti .... zgodil?

Pa res nimam pojma odvisno od situacije,

sej noben ne more vedt

anede....

[*Zarya*]

ja točn ... sej če si na tleh, ti ne preostane drugega

[skokica]

sam sej smo vsi skoz na tleh vsaj tko mislmo, problem je kako stojimo pomoj oz. kako smo na tleh ....a smo na tleh u gut al u bed smislu

[*Zarya*]

Sej je v vsakem slabem tud neki dobrega.

[neimenovana]

bojevnik luči opazuje stebra ob vratih, ki jih namerava odpreti.

eden od njiju se imenuje strah, drugi pa želja. bojevnik pogleda steber strahu in tam je zapisano:

 

vstopil boš v neznana svet, poln nevarnosti, kjer ti vse, kar si se naučil doslej, ne bo prav nič koristilo.

 

bojevnik pogleda steber želja in tam piše:

 

odšel boš iz znanega sveta, kjer se skriva tisto, kar si si vedno želel in za kar si se toliko boril.

 

bojevnik se nasmehne, saj ni ničesar, kar bi ga moglo prestrašiti ali kar bi ga vezalo. z gotovostjo človeka, ki ve kaj hoče, odpre vrata.

 

 

PRIROČNIK bojevnika luči.......................................svetujem skakajoče branje, odpri , beri, zapri, odpri, zapri, beri, beri, odpri, zapri, zapri.... ne obremenjuj se kje si ostal, kaj si že v knjigi prebral, to ni ne novela ne roman........

 

 

lp bojevniki

[unis]

rad bi spoznal navadne, dobrosrčne ljudi, ki niso tikali v življenju niti ene "duhovne" knjige.

A ste še kje taki?

Dovolj mi je, ko se soočim s skupino ljudi in vidim, da se gredo NLP. Aha stari, zdej ti bom pa pokazal fakof in glej nasmešek na mojem obrazu.

Spravil te bom v dobro voljo in s tem papirčkom v roki, ki ga bom zdaj zdaj raztrgal, bom uničil tvoje občutje. Vendar ti se tega ne zavedaš, ne veš, kaj "mi" o tebi in tvojem počutju znamo.

 

Dovolj mi je ljudi, ki mislijo, da so svoj krog trpljenja končali in so se sprijaznili z NIČEMER v življenju, sedaj pa samo okrog posedajo in se imajo dobro, ker "dobro in slabo" samo sprejemajo.

Nato pa jih s standardnim setom 12 vprašanj tako razjezim, da se lahko samo vprašam od kje jim energija za tako razburjanje, ki se, takoj ko se zavejo svojega neracionalnega izbruha, sami sebi samo posmejejo in rečejo, da da.. oh ti iluzija jeze in se degensko veselo smejejo naprej.

 

Želim spoznati prave, pristne ljudi, ki jim na obrazu lahko bereš, da so izkusili tako trpljenje in srečo, brez izmikanj in strahov.

Tega ni.

Želim ljudi, ki vedo to. Ki ne iščejo bližnjic in razumejo, da je trpljenje del rasti.

Pa če se mi en tak prikaže ga pošljem u kurac.

Kje si to prebral, da se s tem strinjaš?

Brez nobenih duhovnih duhovičenj in merjenj mentalnih falusov, želim sam ene obične ljudi, ki so zmožni ene obične debate, ne da bi posiljevali s svojimi pogledi na svet.

Kako je sploh možna taka debata, če pa se noben neč ne krega in ne pride do "izmenjave mnenj?"

 

Oh, kje so tisti cajti, sam kam so se porazgubili ti ljudje.

 

Zdej sm pa tle sam, s to lučko, k so mi jo dali v roke.

Na en stran baterije piše Vesel, na drug stran pa Duracell.

 

Ne poznam nobenga strica po imenu Duracell Vesel, sam zdi se mi, da bo tud njegova lučka glih tko ugasnla in bo sam svetla v tiste kotičke sobe, k mu njemu pašajo.

 

Ko jebe tak lajf, osvetljen sam z lastno ignoranco in seveda, veseljem.

[neimenovana]

Nenavadno", pravi bojevnik luči sam pri sebi, "toliko ljudi sem srečal, ki

skušajo ob prvi priložnosti pokazati najslabše v sebi. Notranjo moč

skrivajo za agresivnostjo, z neodvisnostjo skušajo prikriti strah pred

osamljenostjo. Ne verjamejo v lastne zmožnosti, vendar pa celemu svetu

oznanjajo svoje vrline."

Bojevnik ta sporočila prebira v mnogih moških in ženskah, ki jih pozna.

Nikoli ne pusti, da bi ga prevaral videz, in raje molči, ko hoče nekdo narediti

vtis nanj. Vendar pa izkoristi priložnost, da popravi svoje napake, saj so

nam drugi vedno dobro ogledalo.

Bojevnik izrabi vsak trenutek, da se uči.

:hepko:

[Cookie]

rad bi ..

ROFL!

Joj unis, ti mene zmer v tok dobro voljo spravljaš s svojimi komentarji

[janko]

rad bi spoznal navadne, dobrosrčne ljudi, ki niso tikali v življenju niti ene "duhovne" knjige.

A ste še kje taki?

Dovolj mi je, ko se soočim s skupino ljudi in vidim, da se gredo NLP. Aha stari, zdej ti bom pa pokazal fakof in glej nasmešek na mojem obrazu.

Spravil te bom v dobro voljo in s tem papirčkom v roki, ki ga bom zdaj zdaj raztrgal, bom uničil tvoje občutje. Vendar ti se tega ne zavedaš, ne veš, kaj "mi" o tebi in tvojem počutju znamo.

 

Dovolj mi je ljudi, ki mislijo, da so svoj krog trpljenja končali in so se sprijaznili z NIČEMER v življenju, sedaj pa samo okrog posedajo in se imajo dobro, ker "dobro in slabo" samo sprejemajo.

Nato pa jih s standardnim setom 12 vprašanj tako razjezim, da se lahko samo vprašam od kje jim energija za tako razburjanje, ki se, takoj ko se zavejo svojega neracionalnega izbruha, sami sebi samo posmejejo in rečejo, da da.. oh ti iluzija jeze in se degensko veselo smejejo naprej.

 

Želim spoznati prave, pristne ljudi, ki jim na obrazu lahko bereš, da so izkusili tako trpljenje in srečo, brez izmikanj in strahov.

Tega ni.

Želim ljudi, ki vedo to. Ki ne iščejo bližnjic in razumejo, da je trpljenje del rasti.

Pa če se mi en tak prikaže ga pošljem u kurac.

Kje si to prebral, da se s tem strinjaš?

Brez nobenih duhovnih duhovičenj in merjenj mentalnih falusov, želim sam ene obične ljudi, ki so zmožni ene obične debate, ne da bi posiljevali s svojimi pogledi na svet.

Kako je sploh možna taka debata, če pa se noben neč ne krega in ne pride do "izmenjave mnenj?"

 

Oh, kje so tisti cajti, sam kam so se porazgubili ti ljudje.

 

Zdej sm pa tle sam, s to lučko, k so mi jo dali v roke.

Na en stran baterije piše Vesel, na drug stran pa Duracell.

 

Ne poznam nobenga strica po imenu Duracell Vesel, sam zdi se mi, da bo tud njegova lučka glih tko ugasnla in bo sam svetla v tiste kotičke sobe, k mu njemu pašajo.

 

Ko jebe tak lajf, osvetljen sam z lastno ignoranco in seveda, veseljem.

da nis ti tut anonimni alkoholik brate

[vranja]

rad bi spoznal navadne, dobrosrčne ljudi, ki niso tikali v življenju niti ene "duhovne" knjige.

A ste še kje taki?

Dovolj mi je, ko se soočim s skupino ljudi in vidim, da se gredo NLP. Aha stari, zdej ti bom pa pokazal fakof in glej nasmešek na mojem obrazu.

Spravil te bom v dobro voljo in s tem papirčkom v roki, ki ga bom zdaj zdaj raztrgal, bom uničil tvoje občutje. Vendar ti se tega ne zavedaš, ne veš, kaj "mi" o tebi in tvojem počutju znamo.

 

Dovolj mi je ljudi, ki mislijo, da so svoj krog trpljenja končali in so se sprijaznili z NIČEMER v življenju, sedaj pa samo okrog posedajo in se imajo dobro, ker "dobro in slabo" samo sprejemajo.

Nato pa jih s standardnim setom 12 vprašanj tako razjezim, da se lahko samo vprašam od kje jim energija za tako razburjanje, ki se, takoj ko se zavejo svojega neracionalnega izbruha, sami sebi samo posmejejo in rečejo, da da.. oh ti iluzija jeze in se degensko veselo smejejo naprej.

 

Želim spoznati prave, pristne ljudi, ki jim na obrazu lahko bereš, da so izkusili tako trpljenje in srečo, brez izmikanj in strahov.

Tega ni.

Želim ljudi, ki vedo to. Ki ne iščejo bližnjic in razumejo, da je trpljenje del rasti.

Pa če se mi en tak prikaže ga pošljem u kurac.

Kje si to prebral, da se s tem strinjaš?

Brez nobenih duhovnih duhovičenj in merjenj mentalnih falusov, želim sam ene obične ljudi, ki so zmožni ene obične debate, ne da bi posiljevali s svojimi pogledi na svet.

Kako je sploh možna taka debata, če pa se noben neč ne krega in ne pride do "izmenjave mnenj?"

 

Oh, kje so tisti cajti, sam kam so se porazgubili ti ljudje.

 

Zdej sm pa tle sam, s to lučko, k so mi jo dali v roke.

Na en stran baterije piše Vesel, na drug stran pa Duracell.

 

Ne poznam nobenga strica po imenu Duracell Vesel, sam zdi se mi, da bo tud njegova lučka glih tko ugasnla in bo sam svetla v tiste kotičke sobe, k mu njemu pašajo.

 

Ko jebe tak lajf, osvetljen sam z lastno ignoranco in seveda, veseljem.

mislm, da sva midva kej u žlahti... pozdrav na samotni otok!

[Lyassi]

Unis, mogoče iščeš take ljudi le na napačnem kraju. Glede sprejemanja dobrega in slabega, vedno se lahko neki zgodi kar ne bomo tko zlahka sprejeli, ali pa sploh ne bomo globoko v sebi. Brez trpljenja takega ali drugačnega ni življenja za človeka.

 

So že leta kar sm js bojevnika luči brala, ga moram ponovno.

[unis]

dej ne seri.

 

človek gleda nasilje in občuti nasilje, gleda krivico, postane krivica.

kje je tukaj pravica?In kje je tukaj osamljenost?

Bojevnik luči naj pusti svoj zlati meč v kotu.

Bori se sam s sabo.

Njegove rane so besede.

Zapri oči bojevnik, priznaj si, da uživaš.

 

bori se s tem, kar pozna, nikoli s tistim, kar mu je tuje.

In vedno in vedno pride v nov položaj, nova dejanja življenja.

In vedno in vedno misli, da se bori proti novemu, neznanemu.

Občutja so ista, negotovost je ista. O moj dragi bojevnik, samo strah te je.

Strah te je življenja.

 

Dvigni meč in priznaj si, da luč ti ni opora.

 

Le kje boš našel kamen, kamen, ki se ne spreminja?

 

Oh, poslušaj kamen, ki ti bije v prsih, srce je tvoj vodnik.

in pol nekej povejo od kompasa in od tega da so v afriki ljudje lačni.

nekej v tem smislu. sej (si) pravm, ne seri.

[neimenovana]

1:1 tukaj in zdaj

 

 

[tinka]

Želim spoznati prave, pristne ljudi, ki jim na obrazu lahko bereš, da so izkusili tako trpljenje in srečo, brez izmikanj in strahov.

Tega ni.

Želim ljudi, ki vedo to. Ki ne iščejo bližnjic in razumejo, da je trpljenje del rasti.

Pa če se mi en tak prikaže ga pošljem u kurac.

 

 

ja....jaz pa kaksnega morda poznam, pa si ti ga zdaj ne upam pokazat, ker ga bos napizdil

[neimenovana]

ja....jaz pa kaksnega morda poznam, pa si ti ga zdaj ne upam pokazat, ker ga bos napizdil pevc.jpg

 

ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha .......

 

lep dan bojevniki

[unis]

ma unis je že fajn dečko.

[Lyassi]

Hehe, kateri del tebe je to reku? Če ne drugega nam daš kdaj misliti.

[neimenovana]

Vsaka stvar na površju Zemlje lahko pove zgodbo o katerikoli stvari. Naj odpremo knjigo na katerikoli strani, naj si ogledujemo dlani ali igralne karte ali let ptic, karkoli že, vsakič najdemo povezavo s tistim, kar v tistem trenutku doživljamo. V resnici nam stvari ničesar ne razkrijejo: ljudje sami, ko jih gledamo, odkrijemo način, kako prodreti v Dušo sveta.

 

COELHO

 

ta duša sveta mi glih ne diši, je pa del citata; za meni prijetno si jo bom razlagala kot lastnega duha. smem?

 

 

pozdravljeni bojevniki

[neimenovana]

COELHO

 

Življenjepis

 

V Rio de Janeiru, kjer se je rodil, je obiskoval jezuitsko šolo; tako je njegovo mladost pomembno zaznamovala vera. Tudi njegovi starši so bili strogo religiozni in konservativni. Kasneje je študiral pravo, a je študij leta 1970 opustil ter odšel na potovanje po Mehiki, Peruju, Boliviji, Čilu, Evropi in Severni Ameriki.

 

Po dveh letih se je vrnil v Brazilijo ter začel pisati besedila za popularno glasbo. Med drugim je pisal besedila tudi za Raula Seixasa. Coelho je bil vseskozi politično angažiran. Nanj je pomembno vplivalo spoznanje z deli spornega angleškega mistika Aleisterja Crowleyja; spoznanje je vplivalo tako na njegova besedila kot tudi na ustanovitev protikomunistične organizacije Alternativna družba. Alternativna družba se je zavzemala za anarhistične vrednote. Brazilska policija je priprla vse pomembne člane organizacije, tudi Coelha in Seixasa. Med aretacijo naj bi bila oba žrtvi mučenj. V priporu se je samopoškodoval in sodišče ga je spoznalo kot duševno neprištevnega ter ga zato izpustilo.

 

Med letoma 1974 in 1976 je skupaj s Seixasom nadalje pisal provokativna besedila za pesmi. Napisala sta skupno 65 rokovskih pesmi, ki so postale v Braziliji zelo popularne. Pisal je tudi besedila za druge glasbenike kot so Rita Lee, Elis Regina in Maria Bethânia.

 

Coelho se je zanimal za različne alternativne načine življenja, med drugim za ideologijo Hare Krišna. Leta 1977 je skupaj s prvo ženo zapustil Brazilijo in eno leto živel v Londonu, kjer se je posvetil pisateljevanju, a ni požel uspeha. Po vrnitvi v Brazilijo je bil tri mesece zaposlen kot vodja založbe, nato pa tudi kot urednik glasbene revije in lastnega časnika. Nenadoma se je odpovedal poklicnim ambicijam in se ločil od svoje žene.

 

Na nekem potovanju po Evropi je skupaj s prijateljico in kasnejšo ženo Cristino obiskal koncentracijsko taborišče v Dachauju. Coelho je pravil, da je tam doživel vizijo, v kateri se mu je prikazal moški, ki ga je čez dva meseca zopet srečal v amsterdamski kavarni. V pogovoru ga je moški prepričal, da je prestopil v katoliško vero in šel na romanje v Santiago de Compostela. Med letoma 1980 in 1985 je Coelho živel odmaknjen v enem od starih španskih katoliških redov, kjer je študiral krščanski simbolni jezik. Nemara je šlo za red z imenom R.A.M. (Regnus Agnus Mundi), ki je bil ustanovljen leta 1492. Leta 1986 se je naposled odločil za romanje v Santiago de Compostela.

 

Paulo Coelho je prvi zahodnjaški nemuslimanski pisatelj, ki je obiskal Iran po revoluciji leta 1979.

 

25. julija 2002 je Coelho prejel najbolj prestižno nagrado za brazilske pisatelje - postal je član akademije z nazivom „Academia Brasileira de Letras“ (Brazilska akademija družbenih ved), katere naloga je med drugim tudi skrb za portugalščino. Je tudi svetovalec Unescovega projekta „Convergences spirituelles et dialogues interculturels“, ki se ukvarja z medkulturnim dialogom. Z lastnim premoženjem je ustanovil sklad „Instituto Paulo Coelho“, ki pomaga ubožnim otrokom in starostnikom ter podpira prevajanje brazilskega leposlovja v tuje jezike.

 

Trenutno živi s svojo drugo ženo, slikarko Christino Oiticica v Rio de Janeiru in v Tarbesu v Franciji.