Izsiljevanje

[free]

ma ja, pomoje pejt delat kej

hecam mal ti kr razmisli kokr ces!!

[Mihela]

Ali je kdo od vas že kdaj izsilil od boga (Življenja) kaj s premočno željo?

 

Vse dobro,

 

Mihela.

hm, pomoje se ne da!?

je pa res, da nekateri ljudje imajo mnogo vodnikov okoli sebe, morda celo vec pomoci kakor drugi...!?

ZAKAJ: ne znam pojasniti; morda zato ker enostavno vvec pomoci potrebujejo.

zatorej verjetno ni kaj bolje od drugega, etc...

menda naj bi bilo itak 3x toliko vodnikov kakor ljudi?

 

hm, mislim, da morda sem izsilil nekako v smeri kakor omenjas, toda bilo je nezavedno in zato sem morda potreboval pomoc. ko sem zadevo (ce sem ozavestil), pa pomoci morda ne bom vec dobil, ker si lahko pomagam sam, na nek nacin.

torej, morda kakor, ce bi otroka zavedli in le ta naj bi spoznal, da je zaveden; do takrat bo pac dobil pomoc, ker nekako 'ni sam kriv'. - morda je to ena od razlag zakaj se zgodi (ce se) to kar omenjas.

 

pa se nekaj je tu: cetudi dobimo kar 'zelimo' se ni receno, da bomo srecnejsi oz. bolj izpolnjeni in zadovoljni.

- potemtakem je vprasljivo ali smo dejansko dobilo to kar smo hoteli!? in torej smo, ceprav si morda nismo tako predstavljali ali pa smo si nepopolno in necelostno.

 

vse dobro

Meni se zdi, da sem izsilila prvo nosečnost, takomočno sem si želela otroka dve leti, da se mi zdi, da sem izsilila otroka.

Šel sedaj ko razmišljam o tem, dobivam to informacijo.

 

 

Zato sem vprašala vas, če je kdo kaj takega doživel.

 

Free se ti, da dati konkreten primer ko si tudi ti sam to doživel? Tudi pri meni ni šlo za ta, da bi to počela zavedno, le želja je postala premočna.

 

 

Vse dobro,

 

Mihela.

[Pujsita]

Zakaj se ti pa zdi, da si izsilila nosečnost?

 

Sem nekaj nekaj na to temo prebirala, pa je bil opisan primer, da je imela neka ženska težave z zanositvijo in da sta se z možem odločila za umetno oploditev, pa je potem rodila prizadetega otroka.

 

Mogoče bi za tole zadevo rekla, da je bila izsiljena, ker je bilo tej ženski očitno po drugačni poti povedana določena stvar.

 

Upam da se tebi ni zgodilo kaj podobnega, da imaš samo občutek,da si z močno željo priklicala zdravega otroka .

[free]

Meni se zdi, da sem izsilila prvo nosečnost, takomočno sem si želela otroka dve leti, da se mi zdi, da sem izsilila otroka.

Šel sedaj ko razmišljam o tem, dobivam to informacijo.

Zato sem vprašala vas, če je kdo kaj takega doživel.

Free se ti, da dati konkreten primer ko si tudi ti sam to doživel? Tudi pri meni ni šlo za ta, da bi to počela zavedno, le želja je postala premočna.

Vse dobro,

Mihela.

hjap, ce razmisljamo recimo tako:

nekaj si zelimo in potem to dobimo. - zakaj bi to pomenilo izsiljevanje?

recimo, da nekaj za nas ni najkrajsa pot in si izberemo ovinkec; lahko si mislimo ob necem, da tisto pravzaprav ni najbolje za nas, toda zelimo si in torej hocemo tudi udejaniti. ker naj bi bile nase odlocitve najprej in potem vse drugo, se nam manifestira pac tisto, kar se odlocimo; kakor se odlocamo med crnim in belim, med tistim in tem, med ... energije vesolja so menda do nas res nadvse dobrotljive na nacin, da nam dajo tisto kar zelimo (ce res zelimo). menda in morda.

 

kar pa je tu pomembnega je to da, stvari niso taksne kot so, temvec taksne kot jih mi vidimo! neglede na to kaksne so resnici. torej tudi nas konflikt morda v nekem smislu ni konflikt, temvec le nekaj kar mi razumemo kot le takega (in verjetno tudi v izjemah).

zatorej in potemtakem ali je sploh mozno, da izzsilis otroka? (razen od tipa; pa se to morda ni nujno da bo).

kar ti ni namenjeno je morda nemogoce imeti oz. dobiti, pomoje.

ker cetudi, bodo posledice in efekt taksen, da verjetno ne bo zeljenega ucinka v nas, ce se tako izrazim za boljse razumevanje.

 

glede na tvoje obcutke izzisiljenja pa je morda tvoj proces cesa drugega kar imas za postimati?

in seveda, morda se motim. (veckrat neke informacije enostavno dobimo iz zraka, mentalnih form, ki jih ljudje nosijo s seboj v svoji avri ali so bile mocno izrazene v nekem prostoru in le te se nas dotaknejo; in ce se nanje vezemo oz. ukvarjamo, postanejo deloma del nas - odvisno koliko nas zajamejo; --primer: nekdo se blazno obsoja za nekaj; scasoma tudi sami zacenmo razmisljati obsojajoce o sebi, ker smo bili mnogo v stiku z tisto osebo /morda je prav zato morda jasna slika psihiatrov- ki navzven striktno ostanejo hladni ali celo obrambno zaprejo nekatere nivoje/.

 

morda je tu primerno vprasanje: zakaj mislim, da sem karkoli izsilil-a? ali je to samo obcutek, ali je kaj drugega...? iz kje prihajajo te misli? ali ssem srecna? ali sem vesela ker imam otroka? ali si ga zelim se vedno' ali bi ponovno storila isto kot sem tedaj? ali bi hotela isti rezultat, le drugacen nacin oz. pot? ...

- brez obsojanja!! smo kar smo in taki kakor smo, smo popolni!

tu pa je se vprasanje koliko tebe to zanima ter ali mislis, da imas z zadevo probleme, nekaj kar te obremenjuje.

 

moje primere (tiste katere sem mislil) pa tukaj kr nebi poudarjal ; bili pa so povezani z smrtjo - le te morda bolj v moji glavi kakor dejansko. hkrati pa morda tudi z neizrazeno jang energijo in predvsem verjetno z miselnimi prepricanji in sprejemanjem okoliscin mojega uma kot nekaj kar naj bi bilo 'dejstvo'- torej sprejemanje okoliscin kot dejstvo.

vem pa to, da sem imel veliko pomoci vodnikov in drugih bitij in predvsem, da sem imel glede na situacije premalo zavesti, ker bi verjetno bilo drugace kot je. (okvirno kot sem napisal ze zgoraj).

 

hja, zelja je pac zelja, ki morda ni najbolj primerna za nas, in kot sem napisal; nase odlocitve so svete! za tiste ki nas spostujejo! kdo pa je tisti ki nas prezpogojno spostuje pa je zadeva verovanja in zavesti ...

pisejo, da nas visji jaz, vodniki, etc... pac podpirajo in podpirajo tudi nase odlocitve, do kje, kdaj, etc... pa res ne morem trditi - imam morda premalo zavesti o tem

 

hm, kolk mi je dalo to zdej misliti....

sem se spomnil, da kako sem mnogokrat 'bolj cenil' nekako izkusnje drugih; kot svojih sploh opazil nisem, druge pa so bile kao taprave. mnenje o sebi kot neizkusen.

hkrati pa sem pomislil, da mnogokrat tisti ki veliko govorijo o sebi in svojih izkusnjah pravzaprav veselo napajajo svoj ego!!! ker pravzaprav velikokrat sebi potrujejo in dejansko locujejo dobro in slabo...

- posplosujem pravzaprav... kot sem ono in tisto, nisem to ali ono... v bistvu pa se ukvarja z seboj in premlevanjem ali je bil primeren (dober) ali ne spredalckuje in si pojasnjuje ter isce kje bi se lahko povzdignil - v tem pa se sebe zalotim kdaj

heh, torej morda ti bo kdo preprosteje odgovoril, ali pa bos enostavno vedela sama!

[free]

Upam da se tebi ni zgodilo kaj podobnega, da imaš samo občutek,da si z močno željo priklicala zdravega otroka       .

superpig!!!!!!!!

[Piko]

Free! Evo. To je to!

LpP

P.S.

Sam že nekaj časa čutim tako, kot berem v raznih knjigah - s stališča vesolja je vse prav. Torej ničesar tudi ne moreš (objektivno) izsiliti.

Subjektivno se mi pa zdi važno, česa si želim, s kakšnimi željami bom čim bolj napredoval in v čem.

Pomoč - lahko samo vstrajno odklanjaš pomoč vodnikov, angelov ali kakorkoli jih bi imenoval, tudi v tem primeru je naša volja "sveta", se umaknejo, dokler si ne želimo drugače.

To načelo poskušam upoštevati, ko hočem pomagati prijateljem, znancem, sorodnikom itd. komurkoli. Skratka, ne pomagaj nekomu, če si tvoje pomoči ne želi. Ne delovati (pri odraslih osebah mislim) po principu - saj to je pa v njihovo dobro.

[Pujsita]

Sam že nekaj časa čutim tako, kot berem v raznih knjigah - s stališča vesolja je vse prav. Torej ničesar tudi ne moreš (objektivno) izsiliti.

 

Skratka, ne pomagaj nekomu, če si tvoje pomoči ne želi.

Tudi jaz si mislim takole, da ni pravilnih in napačnih poti, da pot samo je. Obstaja možnost naše izbire in temu primerno se potem vrstijo lekcije, ki nas vodijo proti cilju. Če spregledamo prve signale, pridejo intenzivnejši signali, v skrajni fazi taki, ki jih nikakor ne moremo spregledati.

 

Tole o pomoči, ja. Sem se tudi jaz naučila. Komentiram, če sem vprašana. Vsak ima svojo pot in tako kot si jaz ne želim, da se kdo vmešava v mojo, si tudi drugi ne želijo vmešavanja v svojo. Živi in pusti živeti in pomagaj, če si naprošen (razen kakšne ekstremne situacije, kjer seveda ne sprašuješ, če smeš dati umetno dihanje).

[Mihela]

Upam da se tebi ni zgodilo kaj podobnega, da imaš samo občutek,da si z močno željo priklicala zdravega otroka       .

superpig!!!!!!!!

Otrok je zdrav,

 

toda najina povezava je močna in je težavna

 

Vendar ni nič narobe, rada ga imam in vse.

 

Jaz ima zelo močno intuicijo, in dobim občutek, tako sem dobila občutek, ne takrat, ko sem bila noseča in ne takrat ko je bil majhen, toda kasneje sem doblila ta občutek. Sej v tem ni nič slabega, sam občutek.

 

V tem smislu, življenje je imelo zame neko pot, rečmo, tod jaz sem zalutala in iskala rešitev, prepričana sem bila, da je rešitev otrok in sem bila res skoraj obsedena s to idejo. In res sem si želela in sedaj ko sem zelo drugačna kot takrat, bolj mirna, sem dobil sporočilo.

 

Vse dobro,

 

Mihela.

[free]

ja, sej, obcutek.. ob katerem se lahko vprasas, zakaj, kako, cemu, kje, ...

potem mu spet pridas pomen in vrednosto, tezo ali lahkoto...

in cetudi se zaves, da si recimo izzsilila, se spet lahko morda vprasas ali je res? ter pogledas iz razlicnih smeri. ali je res, ali je prav, zakaj, cemu, kako... pa smo spet pri vprasnjih

in naposled kljb odlocitivi, se spet lahko vprasas: 'in kaj zdaj'? kaj mi neko miselno prepricanje ali 'vedenje' o tem, da sem nekaj storil kakor sem? ce uporabimo to za rast zavesti ok, ce ne pa verjetno ne.

obosajmo se itak ne! ker smo se pac sami neakj odlocili in je odlocitev sveta.

torej konec koncev lahko le dvigujemo zavest, ozavescamo in zivimo s tistim kar je najbolje kakor znamo.

[free]

Free! Evo. To je to!    

LpP

P.S.

Sam že nekaj časa čutim tako, kot berem v raznih knjigah - s stališča vesolja je vse prav. Torej ničesar tudi ne moreš (objektivno) izsiliti.

Subjektivno se mi pa zdi važno, česa si želim, s kakšnimi željami bom čim bolj napredoval in v čem.

Pomoč - lahko samo vstrajno odklanjaš pomoč vodnikov, angelov ali kakorkoli jih bi imenoval, tudi v tem primeru je naša volja "sveta", se umaknejo, dokler si ne želimo drugače.

To načelo poskušam upoštevati, ko hočem pomagati prijateljem, znancem, sorodnikom itd. komurkoli. Skratka, ne pomagaj nekomu, če si tvoje pomoči ne želi. Ne delovati (pri odraslih osebah mislim) po principu - saj to je pa v njihovo dobro.

ja, mas ti velik zavesti men oz. te fajn je brat

[Piko]

Še nečesa sem se spomnil - če bi na vsako željo reagirali naši vodniki, pomočniki (ali karkoli so), če bi zmagala želja , ker je tako močna, potem bi se udejanilo tudi veliko veliko slabih želja.

Verjetno se takrat vodniki umaknejo.

Kar seveda reflektira na pomoč, ki jo kdo želi od mene. Če ugotovim, da mu bo moja pomoč huje škodovala, bi moral odklonit. Nekaj problemov imam takrat, ko ni jasno, ali bo tudi objektivno slabše zaradi moje pomoči. Primer: pred trgovino prosjači klošar za denar, zelo verjetno za pijačo. Ali naj si rečem - pijača je zanj škodljiva - ali kaj. Včasih sem si rekel - ni govora! Sedaj pa - s tolarjem, s prijaznostjo (ki nič ne stane, ravnamo pa z njo, kot bi se ob tem znebili milijonov) - mu dam trenutek sreče. Vsaj tako mi pravi (neverbalna komunikacija). Ali ga bom spremenil, če mu odklonim? Ali bo imel revež vseeno kak trenutek sreče več?

[Pujsita]

Poslušaj svojo intuicijo - nekako ne zmoremo s pametjo vedno objektivno presoditi, kaj je dobro in kaj ne .

[Piko]

Poslušaj svojo intuicijo - nekako ne zmoremo s pametjo vedno objektivno presoditi, kaj je dobro in kaj ne   .

Odkar to poskušam, imam veliko drugačnih odločitev in ravnanj...

[pokowc]

kot videz in intuicaja sta varljiva zato, ker ni dovolj izkušenj..vedno pa je treba predčasno zaznat impulz˝pokazatelja

[kapica]

tle kjer smo (zmes prostora casa energije) je vse relativno! nesmiselno je karkoli predstavljati kot absolutno... kak lahk ves da je nekaj kr je izsiljeno res izsiljeno?

[free]

Poslušaj svojo intuicijo - nekako ne zmoremo s pametjo vedno objektivno presoditi, kaj je dobro in kaj ne  .

[free]

kot videz in intuicaja sta varljiva zato, ker ni dovolj izkušenj..vedno pa je treba predčasno zaznat impulz˝pokazatelja

intuicija je lahko morda ranljiva le takrat, kadar se vrine izkusnja; torej nagib ni storjen; temvec rezultat izkusnje in nagiba, kar ni isto. torej to je tako kot. pride info v tebe; le ta se spusca skozi tvojo auro po kanalu in, ce ga spustis do konca in prizemljis prav takega kot si ga dobil si prizemljiv v celoti. ce ne pa se le ta ustavi na poti kaksnega centra na katerem je blokada in v sodelovanju z blokada (najveckrat miselni vzorci) se ustvari nepopolna akcija ali pa se sploh ne ustvari in se energija vrne nazaj oz. stece drugam. v primeru, da je energije zelo veliko in konstantno priteka in le te ne prizemljujemo se lahko ustvari prenergitiziranje centra, cemur morda lahko sledijo tudi bolezni kot so rak, etc.. in poskodbe celic oz. energetskega centra.

 

mislim, da intuicija nima kaj dosti opraviti z izkusnjami. morda pa kdo pojasni drugace!?

 

...morda gre tu bolj za sam pretok informacij oz. naso zavest; kajti verjetno dobimo informacij, nagibov le toliko kolikor smo jih zmozni spustiti skozi sebe oz. dobimo le taksno kolicino in zahtevnost glede na naso zavest - kot po stopnickah recimo in za korak na naslednjo.

hm, ravno vceraj sem kar naenkrat dobil v misel 'ajna center, jezus...'; o tem centru pa govorijo mnogo tudi o 'sluzenju' - priprava na sluzenje, sluzenje kot odnos do procesa, ucenje, disciplina, etc...

:o|o: http://www.lunin.net/forum/style_images/ln_basic/icon9.gif

; zakaj to omenjam, ker sem pomislil na vidce; ne najdem pa povezave sedaj z tem kar sem zgoraj pisal

[free]

tle kjer smo (zmes prostora casa energije) je vse relativno! nesmiselno je karkoli predstavljati kot absolutno... kak lahk ves da je nekaj kr je izsiljeno res izsiljeno?

sej, ne, zato pa je vprasala, pomoje

ker je imela obcutek, obcutke, kakor je povedala.

torej kakor sem ze rekel, se je morda potrebno ukvarjati z obcutkom, ga ozavestiti, ce se hoce.

 

potemtakem se vprasam: ali je zavest relativna?? ne morem trditi da je, kajti, ce je zavest energija, potemtakem ni relatvina, vsaj iz fizicnega vidika ne; hkrati pa obstaja tudi telepatija, intuicija, etc... - torej ali so tudi te relativne; verjetno so, v neki meri pa vseeno obstajajo; torej ali so potem relativno nerelativne ali nerelativno relativne

ha ha ha

[free]

prouzaprou se mi zdele relativno je.e za to in grem pocas spat

[pokowc]

da intuicija nima kaj dosti opraviti z izkusnjami.  morda pa kdo pojasni drugace!?

razumet je treba tk; hotu sm rečt, da je treba prav zaznat...te pa so vaje

[Pujsita]

mislim, da intuicija nima kaj dosti opraviti z izkusnjami.  morda pa kdo pojasni drugace!?

Tole glede intuicije. Jaz jo že dolgo uporabljam. V obdobju zgodnje pubertete sem v situaciji, ki je prišla komplicirala in parkrat poskusila predvideti kaj vse se lahko zgodi, pa se potem odločala, kaj bi bilo najboljše, pa so se dostikrat pojavile situacije, ki jih kljub razbijanju glave kaj vse se lahko zgodi nisem predvidela, se pravi je bil ves trud predvidevanja vržen stran, ker se je zgodilo nekaj x.

 

Od takrat, ko se pojavi situacija, itak takoj začutim, kaj narest - v smiuslu takoj dobim idejo, nikoli nisem neodločna in to tudi naredim in še nikoli mi ni bilo žal. Spontano sem se odločila stornirati planirano poroko 1 mesec prej, spontano sem se odločila materialno preskrbljeno življenje (stanovanje, avto) zamenjati za najem stanovanja na svoje stroške v pripravništvu, v bistvu mi ta vidik takrat sploh na pamet ni padel. Ko sem imela možnost delat v Italiji, nisem kompliciralq, čeprav je bilo delo na črno. To je bilo meni zelo ljubo obdobje.

 

Če bi si v vseh teh situacijah razbijala glavo s kaj če vprašanji, bi bilo že pol mimo, pa tudi če bi sprejela enake odločitve, kot sem jih spontano po dolgotrajnem seciranju, to ne bi bilo več to. Jaz mislim, da se ni kaj naučiti, zaupati je treba sebi in dejstvu, da te Življenje ljubi in dobiš, kar potrebuješ, ko potrebuješ, kaj sploh še ostane velikim ?

[majica]

...Pujsa...

tudi ljubo delat spontano...po intuiciji... včas ti gre res vse po sreči...tako mimogrede, z levo roko, da si sam začuden...joj sreča je nakonjena drznim

[Volk K.L.]

Vsi obsojamo izsiljevanje, še posebej čustveno. Pa vendar ko pride med partnerjema do kresa, se obadva poslužujeta izsiljevanja. Nevede. Težko se je kontrolirati, ko med njima izbruhnejo negativna čustva.

[devica]

Ja, res je, take stvari se prikradejo od zadaj...

Treba je bit ful prisoten...

[skwo]

če si čustveno izsiljevan valjda se boš branil :o|o: