Izpoved

[lea]

a vidte, ko toliko veste o opozicijah in kvadratih. jaz, ko nimam pojma, sploh nimam težav z njimi. če sem v depri, imam čisto druge razloge kot to, da je saturn v kvadratu z mojo točko sreče .

[Todika]

...eh, ja sej jaz bi sam plutona ze lohk premagu... sam kle mam v bistvu 3 najjace ki skup delajo... pluton mi dela opozicijo na sonce... neptun in saturn pa mi tvorta T-kvadrat z ascendentom... as hard as it gets...

tedi mi je šov pluton čez luno pa istočasno uran čez 5. kaj se mi je dogajalo ni za govort tud ti ne, razn na os

 

ampak smo taf nič nas ni strah če so smučarji z nami

[Samson23]

nič nas ni strah če so smučarji z nami

...ja sploh zdej k je Ari Peka Nikola ratal se skakalni trener...

[Todika]

[free]

Resnice zivljenja

[seal]

Bela Vrtnica, te ne poznam, te ne morem sodit, ampak kar sm te bral, se mi zdiš zelo komplikantna - moralna oseba, mislm, da bi morala spremenit svoja stališča oz. poglede na določene stvari in predvsem spremenit svoj odnos do drugih ljudi(niso vsi ljudje pokvarjeni...) Sej lepo, da se ceniš in imaš svoja globoka moralna prepičanja, ampak življenje je enostavno (pre)lepo in (pre)kratko, da bi se držal oz. živel samo po nekih kriterijih in merilih...

Zato pa je tvoje življenje dolgočasno in brez življenjske energije, ker jo sama zavračaš oz. odbijaš stran od sebe.

 

Punca spremen se, ne bodi preveč resna, pa življenje in ljudi glej z odprtimi očmi in nasmeškom na obrazu, bodi pozitivna, verjem v pozitivno in pozitivno se ti bo dogajalo!

 

Pa ni ti tok hudo no, kaj pa ženske, ki so na invalidskih vozičkih, ali pa ženske v Afriki, ali pa ženske v muslimanskem svetu, mislim, da jim je huje od tebe...

 

Nič še nisi zamudila, vse še lahko maš, samo sprejeti moraš znat!

 

lp

[Ksenia]

Resnice zivljenja

izgleda zanimivo, hvala

[bela vrtnica]

Nikoli si nisem mislila, da se mi bo življenje naenkrat tako spremenilo. Šele sedaj lahko rečem, da sem bila srečna. Bila, zakaj ne morem reči, da sem. Zakaj?

[Onix]

Ker si sama ne dovoliš biti srečna.Sama si postavljaš ovire.

Sprosti se, ne več gledat na svet s tako resnostjo in zahtevnostjo.Dovoli si vsaj malo nepredvidljivosti, avanturizma, adrenalina, .... Zmanjšaj pričakovanja, jaz ničesar ne pričakujem in sem vsak dan (bolj ali manj) prijetno presenečen, neprijetnosti (in neprijetneže) pa ignoriram in ne tratim časa in energije na ubadanje z njimi.

 

Upam da se kmalu spet pobereš in srečno zaživiš

[Mana]

Sej lepo, da se ceniš in imaš svoja globoka moralna prepičanja, ampak življenje je enostavno (pre)lepo in (pre)kratko, da bi se držal oz. živel samo po nekih kriterijih in merilih...

Zato pa je tvoje življenje dolgočasno in brez življenjske energije, ker jo sama zavračaš oz. odbijaš stran od sebe.

 

Punca spremen se, ne bodi preveč resna, pa življenje in ljudi glej z odprtimi očmi in nasmeškom na obrazu, bodi pozitivna, verjem v pozitivno in pozitivno se ti bo dogajalo!

 

Nič še nisi zamudila, vse še lahko maš, samo sprejeti moraš znat!

 

lp x:)

 

To si pa tako lepo napisalda si zaslužiš:

 

Podobne scene se dogajajo meni. da sem preresna, da imam previsoka merila. Zahtevna sem do sebe in do drugih. Zame ni nikoli nič dovolj dobro. Da se ljudje ne trudijo po vseh svojih zmožnostih me žali in jezi.

Vedno sem bila preresna. In vedno sem verjela, da me je krivo okolje, da so me življenjeske situacije naredile tako. In res so me. Ampak to ne pomeni, da sedaj ne morem sama vplivati na to kaj sem, kakšna sem...

Življenje je prekratko, da bi se ukvarjali s tem kako je bedno in krivično. S takim razmišljanjem zamujam življenje in mečem stran vse priložnosti, ki se mi ponujajo, da bi končno vdihnila...vdihnila tisto svežino in svobodo, ki mi prepada!

 

Zamujam, kadar mislim, da sem vse zamudila. To vem sedaj in se trudim vdihavati tisto resnično življenje, ki sem ga vedno pogrešala. Pa je bilo tukaj, pred mojim nosom.

Tudi sama se v trenutkih strahu in nemoči sprašujem: s čim sem si to zaslužila? kaj sem komu naredila?

Ja, v življenju je nekaterim lažje, nekterim težje, vendar je razmišljanje o tem samo izguba časa. Tvojega časa,

Bela vrtnica, tvojega življenja (tudi mojega, kadar tako razmišljam).

 

Želim ti reči, da če boš gledala s srcem, s tistim delčkom srca, ki zna ljubiti in pozna resnico tvoje bolečine, boš našla svoj vrt sreče...Mogoče bo najprej še čisto majhen, zanemarjen, zaraščen...Ne obračaj mu hrbta, začni ga negovati, ker se bo razrastel v najlepši cvetlični vrt.

Čas teče in vsako leto, ko svojih cvetličnih gred ne neguješ, je situacija težja, plevel in trnje se razraščata. Ampak veš kaj: nikoli ni prepozno. Začni pri vratih v svoj vrt in počasi se boš prebila v njegovo sredino in, ko se boš po trdem delu obrnila te bo prevzel vonj tvojih lastnih sanj in sreča ob uspehu.

 

Korak za korakom in, ko boš uspela (po mnogih praskah in bolečinah v križu) urediti svoj vrt, boš lahko vanj povabila ljudi, ki te sedaj čakajo pred ograjo in jih ne spustiš notri, saj se bojiš, da bi videli tvoj neurejen vrt sreče.

 

Drugače ti ne znam povedati. Razumem te...In tudi mene še sedaj mnogokrat zgrabi, da bi vse skupaj pustila in tako si mislim: zakaj bi se trudila, ko pa drugi ne cenijo mojega truda????

Potem pomislim, na ubogi vrt...in ni pošteno, da bi ga kar tako pustila, da se zarašča...konec koncev mi je bil podarjen z namenon. Z namenom, da me osrečuje...Mene!

 

Želim ti, da lahko videla, vsaj za trenutek, da je življenje res lahko lepo!

[seal]

To si pa tako lepo napisalda si zaslužiš:

 

ooo Mana! vračam "cmok"

[free]

Temu vprasanju ze poznas odogovor, in tudi Mana ti je napisala...

Lekcije iz katerih smo se nekaj naucili so nam darilo.

 

Sicer pa kako je s teboj danes?

 

Nikoli si nisem mislila, da se mi bo življenje naenkrat tako spremenilo. Šele sedaj lahko rečem, da sem bila srečna. Bila, zakaj ne morem reči, da sem. Zakaj?

[*Zarya*]

Ja ja, to so spet tele lepe pesmice ...

[bela vrtnica]

Temu vprasanju ze poznas odogovor, in tudi Mana ti je napisala...

Lekcije iz katerih smo se nekaj naucili so nam darilo.

 

Sicer pa kako je s teboj danes?

 

Začela sem pisati novo poglavje v življenju. Se skoraj več ne poznam