Religija ali Duhovnost?

[E.C.]

Pozdravljeni

 

Moji pogledi:

 

Religija

Organizacijska struktura, ki temelji na duhovnih temeljih. Sistemi, kongregacije, inštitucija, katere

namen je pomagati ljudem pri njihovem duhovnem napredku. Pod pojmom religija (zame) sodi vse, kar se nekako tiče zunanjosti: obiskovanje cerkva, ašramov, sinagog, mošej; sledenje takim in drugačnim principom delovanja in življenja

(yama in niyama, 10 božjih zapovedi, regulativni principi iz Ved itd...); oblačenje na točno določen način,

označevanje telesa (indijska kultura); verovanje v neotipljivo, v duhovne cilje in ideale na podlagi

zunaj pobranih informacij (recimo vera v božje kraljestvo, pekel, nirvano, v obstoj re-inkarnacije,

vera v Boga itd...) iz knjig in predavanj.

 

Vse te stvari se vsakdo lahko v relativno kratkem času priuči, se prilagodi in tako postave religiozen.

 

 

Duhovnost

Čista, neposredna izkušnja Absolutne narave resničnosti (v bistvu izkušnja tistih duhovnih stvari, na katerih

temelji katera koli reiligija). Lastna modrost, ki izvira iz notranjosti oz. iz globin zavesti, ki nima ničesar

skupnega s knjigami, predavanji itd... Spontano sledenje duhovnim principom na podlagi lastnih izkušenj.

Direktno vedenje, ki izvira daleč daleč onstranj intelekta in ostalih delov uma.

 

Moje mnenje je, da se prava duhovnost začne šele tam, kjer se religioznost spremeni v globoke, lastne in trajne

izkušnje. In taka lastna modrost ( od znotraj ) daje veliko več, kot pa lahko da religioznost

(od zunaj) v milionih let.

 

 

 

Kaj o tem menite vi?

 

[Alan_New]

Vse te stvari se vsakdo lahko v relativno kratkem času priuči, se prilagodi in tako postave religiozen.

Drži, vendar sledenje pravilom in opravljenje nekih obredov ni religioznost, temveč svojevrstna hinavščina.

 

Religioznost je v resnici to, kar opisuješ kot duhovnost; to menim.

[E.C.]

Drži, vendar sledenje pravilom in opravljenje nekih obredov ni religioznost, temveč svojevrstna hinavščina.

 

Ja, jaz bi sicer uporabil malo manj močno oznako, se pa strinjam s teboj.

 

Vse dokler ima praktikant katere koli duhovne prakse misli in fininge: "Moram se tako obnašati...", "Treba je slediti tem pravilom...", "Morali bi vsi tako razmišljati kot jaz/moja religija...", "Nujno je potrebno izvajati to in to, če ne ne bo rezultatov...", vse dokler je izvajanje in prakticiranje nasilno, morda celo pod okriljem straha (če ne bom tako ravnal, kot piše v svetih bukvah, ne bom šel ka bogu itd...) to tni to in ni spontano, in ni tista prava duhovnost (kot jo sam razumem).

 

Srčno in od znotraj, spontano in povsem nenaporno in nenasilno prakticiranje je tisto, kar izvira iz globin realizacij. To je zame duhovnost.

 

 

Lep dan je danes.

[Janardan]

 

moj učitelj pravi, da je religiozno delovanje zunanje delovanje, če pa želiš duhovno delovat, pa moraš iti navznoter.

 

se pravi pravo duhovno življenje je, ko živiš po principu Sanatan-dharme oz. po dharmi duše, ki je večna.

 

v Bhagavad-giti o Sanatan-dharmi piše:

 

sarva-dharman parityajya mam ekam sharanam vraja

aham tvam sarva-papebhyo mokshayishyami ma shucah

 

opusti vse različne religije in se predaj samo Meni. Jaz

te bom prepeljal iz vseh grešnih dejanj. Samo ne boj se.

 

 

Na začetku duhovnega življenja je pač neizbežno, da je vsa spiritualna praksa večinoma zunanja, lahko bi se reklo,

da zalivaš liste drevesa in ne korenino. Vendar postopoma, z iskreno predanostjo se to spremeni. Takrat so lahko enake aktivnosti

(na prvi pogled) čisto drugačne (ni materialno delovanje, ampak transcedentalno), tudi risanje tilaka in izgovorjava različnih

manter.

 

 

V moji liniji je pač tako, da so na začetku pravila, ki jih je potrebno sledit. Lahko jih tudi ne slediš, to je tvoja svobodna

odločitev, vendar se opazi razliko, ko deluješ po svoje (na podlagi svojih lastnih špekulacij) ali pa deluješ po navodilih

učitelja. Zaenkrat se je izkazalo, da sam nisem sposoben še nič narediti, ne glede na to, koliko sem prebral oz. slišal

od drugih. Nimam okusa za transcedentalno, ampak bolj za Maha-mayo. Imam morda kakšno alternativo?

 

Se strinjam s tabo, da se religioznost konča takrat, ko začneš delovati po principu Sanatan-dharme.

 

Tisti, ki imajo veliko kontakta s svojim učiteljem jim je lažje, saj steče veliko pogovora o njegovih navodilih in kako

jih pravilno slediti. Če pa si prepuščen samemu sebi in svojemu špekulativnem umu, potem pa lahko pride tudi

do določenih čudnih stanj, ki niso dobrodošla (govorim o strahu, fanatizmu, samopomembnosti...)

 

moje mnenje je, da sam ne moreš skoraj nič oz. da je od Boga eksterna energija premočna, da bi lahko prebil čez

njo. Dokler imaš v glavi, jaz sem sposoben, jaz bom to sam zmogel, jaz sem že čisto duhoven, jaz sem edin

duhoven, vsi ostali ste materialisti..... takrat se ne bo nič zgodilo. Ko pa vidiš, da si čisto odvisen, da rabiš

milost, ker si najbolj padel,.... takrat gredo pa stvari postopoma na bolje. Treba je ločit duhovno ponižno stanje

in materialno ponižno stanje. Duhovno ponižno stanje pride zaradi duhovnih realizaciji, se pravi zaradi

transcedentalnega znanja o sebi,.... materialno ponižno stanje, ki pa izhaja iz tega, jaz sem to telo, jaz sem

ta um,.... to pa pride iz neznanja o sebi, ignorantno stanje. tukaj sem zaradi trmoglavosti sam zadržujem.

 

 

ja res, pravo lepo sončno toplo je danes.....

[Mihael]

Sam pri sebi se v bistvu sploh ne morem odločit kateri termin mi ima bolj negativen predznak: religija al duhovnost

[E.C.]

Dokler imaš v glavi, jaz sem sposoben, jaz bom to sam zmogel, jaz sem že čisto duhoven, jaz sem edin

duhoven, vsi ostali ste materialisti..... takrat se ne bo nič zgodilo. Ko pa vidiš, da si čisto odvisen, da rabiš

milost, ker si najbolj padel,.... takrat gredo pa stvari postopoma na bolje.

 

Yes, very very well said.

 

 

 

Sam pri sebi se v bistvu sploh ne morem odločit kateri termin mi ima bolj negativen predznak: religija al duhovnost

 

what do you mean?

[Janardan]

 

E.C. saj najbrž že veš, ampak vseeno.

 

danes je Siva Ratri oz. noč od Gospoda Šive. Gospod Šiva se poroči s Parvati devi.

 

Jaz prosim Gospoda Šivo za Njegove blagoslove, on je največji devotee Gospoda Višnuja.

[mgd]

Pozdravljeni

 

Moji pogledi:

 

Religija

Organizacijska struktura, ki temelji na duhovnih temeljih. Sistemi, kongregacije, inštitucija, katere

namen je pomagati ljudem pri njihovem duhovnem napredku. Pod pojmom religija (zame) sodi vse, kar se nekako tiče zunanjosti: obiskovanje cerkva, ašramov, sinagog, mošej; sledenje takim in drugačnim principom delovanja in življenja

(yama in niyama, 10 božjih zapovedi, regulativni principi iz Ved itd...); oblačenje na točno določen način,

označevanje telesa (indijska kultura); verovanje v neotipljivo, v duhovne cilje in ideale na podlagi

zunaj pobranih informacij (recimo vera v božje kraljestvo, pekel, nirvano, v obstoj re-inkarnacije,

vera v Boga itd...) iz knjig in predavanj.

 

Vse te stvari se vsakdo lahko v relativno kratkem času priuči, se prilagodi in tako postave religiozen.

Duhovnost

Čista, neposredna izkušnja Absolutne narave resničnosti (v bistvu izkušnja tistih duhovnih stvari, na katerih

temelji katera koli reiligija). Lastna modrost, ki izvira iz notranjosti oz. iz globin zavesti, ki nima ničesar

skupnega s knjigami, predavanji itd... Spontano sledenje duhovnim principom na podlagi lastnih izkušenj.

Direktno vedenje, ki izvira daleč daleč onstranj intelekta in ostalih delov uma.

 

Moje mnenje je, da se prava duhovnost začne šele tam, kjer se religioznost spremeni v globoke, lastne in trajne

izkušnje. In taka lastna modrost ( od znotraj ) daje veliko več, kot pa lahko da religioznost

(od zunaj) v milionih let.

Kaj o tem menite vi?

 

jz menim, da si se zelo mocno navezan na svoj lazni ego in da imas zaenkrat se kr dost zamegljeno sliko o Absolutni resnici. opazu sm tud to, da uporabljas izraz Absolutno za neki kar je razlicno od materije, za opis vecne energije. ampak, da bi bil Absolut Absolut, mora v sebi vkljucevat tudi materialno energijo. materialna energija je definitivno razlicna od vecne, a med seboj nista loceni. nase materialno telo (grobo & subtilno) sta proizvod materialne energije, nas pravi jaz pa vecne, duhovne energije. obojih vzrok in gospodar je pa Bog. sta Njegovi energiji.

 

materialno telo in tudi ti si v resnic last Boga, ki je edini Uzivalec vsega in vsakogar.

 

ce svojga materialnega telesa, uma, intelekta, laznega ega in pravega sebe ne bos uporablju za sluzenje Boga, ga bos za sluzenje svojga laznega ega, kar te bo v koncni fazi pripeljalo do frustracije.

 

Vede so ena izmed manifestacij Boga, ki sestopi v ta svet oz. se tu pojavi, prav tako Bozanstvo Boga, ki se pojavi v tem svetu. Veda ni materija, ceprav se pogojenim dusam zdi da je tko. Veda je nerazlicna od Boga. Na ta nacin ti Bog, ko prebivas v tem materialnem svetu omogoci da Ga sluzis s svojimi cutili in intelektom. ce bos zanemaru Vede in Bozanstvo Boga v tem svetu (ker je to neki "zunanjega", manj vrednega...) bos avtomatsko svoja cutila in intelekt uporablju za sluzenje svojga laznega ega.

 

ni dost sam megleno vedt, da si duhovna dusa in ne materija, ampak tud to kdo si vecno v odnosu do Boga in v kaksnem odnosu je materija do Boga, ter kako njo in sebe uporabljat, da bo v skladu s tvojo pravo identiteto, tj. za sluzenje Boga.

 

tm propagiras Raganuga knjige, sam da bi jih lahko zares razumel bo treba to tud v prakso spravt, pod vodstvom realiziranga Raganuga bhakte pa kej realizirat. eno je sadhaka rup, drugo je siddha rup. sam sanjas lahko, da bos izvaju izkljucno siddha rup bhajan in ob tem zanemaru sadhaka rup. al pa da bos mel ksne konkretne duhovne realizacije medtem ko bos s svojim telesom pocenju gresne aktivnosti, z izgovorm, da mors bit zadovoljen v svojem vsakdanjem zivljenju, da bi lahko delu bhajan. sele ko bos uporablju svoj telo, um, intelekt, lazni ego za zadovoljstvo Boga, bos lahko reku, da si v svojem vsakdanjem/zemeljskem zivljenju zares zadovoljen. drug izgovor ti je pa to, da mors bit najprej osvobojen (ceprav niti ne ves tocno kaj to je, ampak se ti do neke mere le svita mogoce), da bos lahko delu bhajan.

 

eno je kazat show zadovoljstva drugim pogojenim dusam (k misljo da je srecen tist k ma dost dnarja, lepo zeno, dobro sluzbo, itd.), eno je pa kaj se zares obcuti v srcu in se posledicno prelije tud v subtilno in grobo materialno telo, ter na druga ziva bitja k pridejo v kontakt s tabo.

Popravljeno 19. februar 2007 -> mgd

[E.C.]

jz menim, da si se zelo mocno navezan na svoj lazni ego

 

S tem se pa iz vsega srca in močno strinjam ej!

 

[Matjaž Bogdan]

Pozdravljeni

 

Moji pogledi:

 

Religija

Organizacijska struktura, ki temelji na duhovnih temeljih. Sistemi, kongregacije, inštitucija, katere

namen je pomagati ljudem pri njihovem duhovnem napredku. Pod pojmom religija (zame) sodi vse, kar se nekako tiče zunanjosti: obiskovanje cerkva, ašramov, sinagog, mošej; sledenje takim in drugačnim principom delovanja in življenja

(yama in niyama, 10 božjih zapovedi, regulativni principi iz Ved itd...); oblačenje na točno določen način,

označevanje telesa (indijska kultura); verovanje v neotipljivo, v duhovne cilje in ideale na podlagi

zunaj pobranih informacij (recimo vera v božje kraljestvo, pekel, nirvano, v obstoj re-inkarnacije,

vera v Boga itd...) iz knjig in predavanj.

Vse te stvari se vsakdo lahko v relativno kratkem času priuči, se prilagodi in tako postave religiozen.

 

Ja, ena od oblik družbene zavesti ....po Marxu naj bi izhajala iz "čredne zavesti " ...domišljiski pristop / lahko po tvoje tudi duhovni/ k razlaganju nerazložljivega. Temelji pa seveda na nepoznavanju in nerazumevanju...Pomoč -pomagati ljudem pri duhovnem napredku...morda ..v osnovi..., ker navadno se razpase v popolno nerazumevanje, podcenjevanje drugačnosti, kar pa seveda ni pot v duhovnost. Niti prava pomoč.Pa tle si zaključil z priučivijo, prilagoditvijo...tu se mi zdi, da ni glih tako....tale religija se preveč oddaljuje od duhovnosti, ker znotraj religije lahko biva tudi občutenje / torej tudi verovanje v otipljivo/ , ker prenos iz neotipljivega v otipljivo je vsekakor možen. Tukaj si predstavil religijo morda kot nekaj povsem negativnega/ po moji zmotljivi presoji/ , vendar religijozni nauki navadno niso takšni.

 

 

Duhovnost

Čista, neposredna izkušnja Absolutne narave resničnosti (v bistvu izkušnja tistih duhovnih stvari, na katerih

temelji katera koli reiligija). Lastna modrost, ki izvira iz notranjosti oz. iz globin zavesti, ki nima ničesar

skupnega s knjigami, predavanji itd... Spontano sledenje duhovnim principom na podlagi lastnih izkušenj.

Direktno vedenje, ki izvira daleč daleč onstranj intelekta in ostalih delov uma.

 

Moje mnenje je, da se prava duhovnost začne šele tam, kjer se religioznost spremeni v globoke, lastne in trajne

izkušnje. In taka lastna modrost ( od znotraj ) daje veliko več, kot pa lahko da religioznost

(od zunaj) v milionih let.

Kaj o tem menite vi?

 

 

Tole je pa povedano tako, kot da je na svetu zelo,zelo mikro izbrancev , ki se sploh zavedajo svoje duhovnosti...pa sploh ni tako...če je to tvoj pogled na duhovnost, je povsem zmoten/ po moje/ .Lastna modrost, ki izvira iz notranjosti, brez knjig, ...na podlagi lastnih izkušenj... Zanimivo tole - tudi ti imaš svojega učitelja, / enačim kot knjigo - ker umsko znanje se prenaša prav tako v pisni obliki -duhovno znanje pa mislim, da se ne transportira kar tako/ , torej potem ni več tvoja lastna izkušnja, neodvisna, ker se je še kako naslonila na ŽE OBSTOJEČO individualno sliko nekoga drugega, saj potem delaš po ZUNANJEM - ne svojem nagibu. -torej so tvoje izkušnje že pričakovane , torej so skupne , torej niso več SAMO TVOJE. In tukaj ni več LASTNE MODROSTI. Tle sem samo hotel povedati, kako slepo lahko zaidemo s prave poti- zavedanja od kje naša "duhovnost" sploh izhaja...na vseh vogalih se naslanja na TUJE izkušnje, ki jih potem skušamo doživeti oziroma izkusiti. Pri duhovnosti sploh ne vem čemu se dviga toliko mistike, nedosegljivosti, vse skupaj smrdi po prestižu, kar pa ne vem , čle glih paše tle - v duhovnost. Zame je duhovnost morda razumeti naravo, razumeti sebe v nji , razumeti odnose v univerzumu, predvsem pa poskušati / povdarjam - poskušati/ razumeti svojo bit...Namenoma sem povdaril POSKUŠATI , ker tudi to je premik, poskušati doumeti kaj drugega kot materialno obliko ...in tudi materialno obliko znati vkomponirati v svojo lastno sliko duhovnosti oziroma vsesplošnih odnosov. Ko pa to spoznaš, spoznaš/ po moje boga/ , ker potem veš kdo si, pa v bistvu ne rabiš doživet ne vem kakšna extra mistična izkustva , ker znati postaviti stvari- materialne in nematerialne na svoje mesto ..presega marsikaj , kar si ljudje predstavljajo kot duhovnost. Osebno izkustvo...vidim da ima vsak svojo in tudi lepo primerja tuje z svojimi, ker -če drug ne izkusi tisto kot on sam- to ni bilo to...Od kje pravica takšnega mišljenja - od kje merila duhovnosti, kje se konča ta prevzetnost in nestrpnost in ošabnost ljudi...osebno ne vem...vem pa , da zrak potrebujemo vsi...in tudi svojo imaginacijo in tudi svoje želje in cilje...in prav je da so različni in da so samo moji ali samo tvoji... vsak ima svojo kozmično pravico , tudi do svoje ABSOLUTNE RESNICE, tudi do svojega PREPRIČANJA in svojih IZKUSTEV...Nikakor pa ne moremo kratiti teh pravic in jih omalvaževati ter vrednotiti s svojimi- vsak ima svoj prav in poglavitno je spoštovati to...ne pa soditi in postavljati svoje cilje sosedovemu franceljnu ...Pusti dihat vsakemu svoj zrak in to bi bila največje duhovno dejanje.Dokler pa bodo pri nečemu kot je duhovnost obstajala merila- zame to ni duhovnost....

Tole ni bilo mišljeno povsem zate , edmund , mal sem se nasplošno razpričal...sorry

[butl]

A lahko še jst malček popametujem tle?

 

Prou, pa bom.

 

Zame je duhovnost sprejemat odgovornost za svoje življenje in to živet ter sprejemat druge take kt so in to živet.

 

A je čist izven konteksta?

 

[Matjaž Bogdan]

A lahko še jst malček popametujem tle?

 

Prou, pa bom.

 

Zame je duhovnost sprejemat odgovornost za svoje življenje in to živet ter sprejemat druge take kt so in to živet.

 

A je čist izven konteksta?

 

 

Popolnoma nič- se strinjam.

[Janardan]

A lahko še jst malček popametujem tle?

 

Prou, pa bom.

 

Zame je duhovnost sprejemat odgovornost za svoje življenje in to živet ter sprejemat druge take kt so in to živet.

 

A je čist izven konteksta?

 

 

good

 

itak da ni izven konteksta....

 

zdaj moramo samo še razkriti oz. ugotoviti kdo smo mi in kdo je naš gospodar. tako, da bomo lahko pravilno sprejemali odgovornost do sebe in do Njega. mislim, da se potem avtomatično razkrije oz. razodene kdo so ostali in kako jih sprejemat take kt so..... in živet za dušo primerno življenje.

 

 

simpl

[alef]

good

 

itak da ni izven konteksta....

 

zdaj moramo samo še razkriti oz. ugotoviti kdo smo mi in kdo je naš gospodar. tako, da bomo lahko pravilno sprejemali odgovornost do sebe in do Njega. mislim, da se potem avtomatično razkrije oz. razodene kdo so ostali in kako jih sprejemat take kt so..... in živet za dušo primerno življenje.

simpl

 

Če en butl lahko tu pametuje bom pa še jaz...

Gospodar...

KDO naj bi bil naš gospodar?

Bog?

Malo više gor berem od nekoga ki ni butl da smo last Boga...

A si nekateri res ne znajo predstavljati našega bivanja na tem svetu drugače kot podrejenost neki višji sili, bitju, bogu?

Odgovornost do njega...

Pa kaj še...

Smo ga prosili da nas ustvari?

Če smo njegova stvaritev potem lahko govorimo le o njegovi odgovornosti do nas.

Moj odnos do boga ni ponižnost.

Zakaj naj bi bil pred njim ponižen?

Ker me je ustvaril?

Zato še ni moj gospodar in lastnik.

Prej skrbnik, če seveda hoče biti.

In nič več od tega.

[FixMinze]

Je pa ponižnost del tega, ponižnost je izredno pomembna in v tesni navezavi z delovanjem in umirjanjem ega. Seveda kot sem rekel je le del tega takisto kot je dela tega, da si Bog -> torej se tudi kot Bog počutiš

[Janardan]

Če en butl lahko tu pametuje bom pa še jaz...

Gospodar...

KDO naj bi bil naš gospodar?

Bog?

Malo više gor berem od nekoga ki ni butl da smo last Boga...

A si nekateri res ne znajo predstavljati našega bivanja na tem svetu drugače kot podrejenost neki višji sili, bitju, bogu?

Odgovornost do njega...

Pa kaj še...

Smo ga prosili da nas ustvari?

Če smo njegova stvaritev potem lahko govorimo le o njegovi odgovornosti do nas.

Moj odnos do boga ni ponižnost.

Zakaj naj bi bil pred njim ponižen?

Ker me je ustvaril?

Zato še ni moj gospodar in lastnik.

Prej skrbnik, če seveda hoče biti.

In nič več od tega.

 

je to tvoje mnenje ali absolutna resnica?

 

 

imaš pa seveda pravico, da tako razmišljaš kot razmišljaš..... jaz ne bom napisal, da razmišljaš napačno.

[Matjaž Bogdan]

je to tvoje mnenje ali absolutna resnica?

 

 

imaš pa seveda pravico, da tako razmišljaš kot razmišljaš..... jaz ne bom napisal, da razmišljaš napačno.

 

 

Sklepam da je- NJEGOVA absolutna resnica ..in vso pravico ima do nje ...kot vsak do svoje...

[Janardan]

vsak ima svobodno voljo, se strinjam.... relativna, vendar vseeno svobodna.

[butl]

Eeee, mislm, jst sem samo en butl, pa se na absolutnost ne zastopm glih, no ja, prav nič se ne. Ampak, zdej, bi reku, jah, kokr sebe pojmuješ, tko pol tud Boga, karkol Bog že kermu pomen.

 

Mislm, če maš sebe za hlapca, ja, pol je Bog tvoj gospodar, ker, kakšen hlapec pa si, če si brez gospodarja, a ne.

Zdej, jst pa sebe rajš pojmujem kt otroka ljubezni a ne /mi blj k trepalnicam sede/, se prav, da je Bog moj oče in mama ker sem njegov otrok a ne in ker sem njegov otrok, je on pol ljubezen a ne.

 

Ajd, če že bluzim, pol lahko v ta dva pojmovanja pripnem še ponižnost.

Jst kt hlapec moram delat tko, kt gospodar hoče, da bo zadovoljen, se prav da bo fest dobro zame, če bom vestno in ponižno izpolnjeval njegove ukaze /da me bo mel ja rad a ne/.

 

Jst kt njegov otrok pa delam kar že delam kokrkol, se pa zavedam, da me ma čist rad /sej je moj oče in mama a ne, je ljubezen/, čeprav počnem karkol in se zavedam, da za svoje početje plačujem seb. Kje je tle ponižnost? V zavedanju, mislm, da je ata in mama skoz ob men in da me ma rad.

 

butl

 

Aja, absolutno se strinjam, mislm, s seboj, mislm, ta trenutek.

[alef]

Eeee, mislm, jst sem samo en butl, pa se na absolutnost ne zastopm glih, no ja, prav nič se ne. Ampak, zdej, bi reku, jah, kokr sebe pojmuješ, tko pol tud Boga, karkol Bog že kermu pomen.

 

Mislm, če maš sebe za hlapca, ja, pol je Bog tvoj gospodar, ker, kakšen hlapec pa si, če si brez gospodarja, a ne.

Zdej, jst pa sebe rajš pojmujem kt otroka ljubezni a ne /mi blj k trepalnicam sede/, se prav, da je Bog moj oče in mama ker sem njegov otrok a ne in ker sem njegov otrok, je on pol ljubezen a ne.

 

Ajd, če že bluzim, pol lahko v ta dva pojmovanja pripnem še ponižnost.

Jst kt hlapec moram delat tko, kt gospodar hoče, da bo zadovoljen, se prav da bo fest dobro zame, če bom vestno in ponižno izpolnjeval njegove ukaze /da me bo mel ja rad a ne/.

 

Jst kt njegov otrok pa delam kar že delam kokrkol, se pa zavedam, da me ma čist rad /sej je moj oče in mama a ne, je ljubezen/, čeprav počnem karkol in se zavedam, da za svoje početje plačujem seb. Kje je tle ponižnost? V zavedanju, mislm, da je ata in mama skoz ob men in da me ma rad.

 

butl

 

Aja, absolutno se strinjam, mislm, s seboj, mislm, ta trenutek.

 

Jaz pa mislim da je bolje poslušat al pa brat enga butla kot pa enga al pa več pametnih...

[pacl]

Mislm, če maš sebe za hlapca, ja, pol je Bog tvoj gospodar, ker, kakšen hlapec pa si, če si brez gospodarja, a ne.

Zdej, jst pa sebe rajš pojmujem kt otroka ljubezni a ne /mi blj k trepalnicam sede/, se prav, da je Bog moj oče in mama ker sem njegov otrok a ne in ker sem njegov otrok, je on pol ljubezen a ne.

 

Ajd, če že bluzim, pol lahko v ta dva pojmovanja pripnem še ponižnost.

Jst kt hlapec moram delat tko, kt gospodar hoče, da bo zadovoljen, se prav da bo fest dobro zame, če bom vestno in ponižno izpolnjeval njegove ukaze /da me bo mel ja rad a ne/.

 

Jst kt njegov otrok pa delam kar že delam kokrkol, se pa zavedam, da me ma čist rad /sej je moj oče in mama a ne, je ljubezen/, čeprav počnem karkol in se zavedam, da za svoje početje plačujem seb. Kje je tle ponižnost?

V zavedanju, mislm, da je ata in mama skoz ob men in da me ma rad.

 

butl

 

Aja, absolutno se strinjam, mislm, s seboj, mislm, ta trenutek.

 

 

 

Se popolnoma strinjam s tabo in se mi ne zdi nič kaj butasto.

 

Res, pa imajo nekateri raje hlapčevstvo in z njim povezano hinavščino,

ko pa zlezejo nekomu nekam, se pa počutijo carsko- bogovsko.

 

Saj, ne da bi me jezilo, le zamalo se mi zdi, kako malo samoponosa in samospoštovanja imamo

in kako radi samo sledimo drugim

 

Je pa lažje, kadar je tudi za stranpota odgovoren

[Janardan]

Eeee, mislm, jst sem samo en butl, pa se na absolutnost ne zastopm glih, no ja, prav nič se ne. Ampak, zdej, bi reku, jah, kokr sebe pojmuješ, tko pol tud Boga, karkol Bog že kermu pomen.

 

Mislm, če maš sebe za hlapca, ja, pol je Bog tvoj gospodar, ker, kakšen hlapec pa si, če si brez gospodarja, a ne.

Zdej, jst pa sebe rajš pojmujem kt otroka ljubezni a ne /mi blj k trepalnicam sede/, se prav, da je Bog moj oče in mama ker sem njegov otrok a ne in ker sem njegov otrok, je on pol ljubezen a ne.

 

Ajd, če že bluzim, pol lahko v ta dva pojmovanja pripnem še ponižnost.

Jst kt hlapec moram delat tko, kt gospodar hoče, da bo zadovoljen, se prav da bo fest dobro zame, če bom vestno in ponižno izpolnjeval njegove ukaze /da me bo mel ja rad a ne/.

 

Jst kt njegov otrok pa delam kar že delam kokrkol, se pa zavedam, da me ma čist rad /sej je moj oče in mama a ne, je ljubezen/, čeprav počnem karkol in se zavedam, da za svoje početje plačujem seb. Kje je tle ponižnost? V zavedanju, mislm, da je ata in mama skoz ob men in da me ma rad.

 

butl

 

Aja, absolutno se strinjam, mislm, s seboj, mislm, ta trenutek.

 

 

Beseda gospodar očitno zbuja negativni prizvok in zato se vsi hitro branijo.... češ, jaz nisem noben hlapec, jaz ne rabim gospodarja.

 

drugače si pa tukaj stvari lepo napisal....

 

Oče te ima rad, kljub temu, da kršiš njegova pravila. On te vzdržuje, da lahko sploh preživiš.... tudi če padeš, ti bo še

neštetokrat podal roko. Včasih te lahko tudi kaznuje, ampak samo iz ljubezni in ne zato, da bi ti škodoval.

 

Oče je lahko hkrati tudi gospodar, vendar to ne pomeni, da si ti njegov hlapec. Lahko si njegova

ljubljena oseba. In svojega Gospodarja lahko tudi ljubiš. Tako v bistvu sploh pozabiš,

da je on tvoj gospodar. Gospodar bo vedno poskrbel za svoje ljubljene, nikoli jim ne bo

nič manjkalo. In pravi Gospodar ne bo dajal vtisa, da je gospodar, ampak tvoj prijatelj ali

pa še mnogo več kot samo to. Odvisno je predvsem od tebe, kaj želiš imeti od tega odnosa.

 

Prav, potem pa pozabimo na besedo gospodar, morda res ni primerna slovenskemu ušesu.

 

kako sem lahko Boga omejil na besedo Gospodar, on je mnogo več kot samo to....

 

to je moja napaka in ne vaša.

 

I am sorry...

[alef]

 

Beseda gospodar očitno zbuja negativni prizvok in zato se vsi hitro branijo.... češ, jaz nisem noben hlapec, jaz ne rabim gospodarja.

 

drugače si pa tukaj stvari lepo napisal....

 

Oče te ima rad, kljub temu, da kršiš njegova pravila. On te vzdržuje, da lahko sploh preživiš.... tudi če padeš, ti bo še

neštetokrat podal roko. Včasih te lahko tudi kaznuje, ampak samo iz ljubezni in ne zato, da bi ti škodoval.

 

Oče je lahko hkrati tudi gospodar, vendar to ne pomeni, da si ti njegov hlapec. Lahko si njegova

ljubljena oseba. In svojega Gospodarja lahko tudi ljubiš. Tako v bistvu sploh pozabiš,

da je on tvoj gospodar. Gospodar bo vedno poskrbel za svoje ljubljene, nikoli jim ne bo

nič manjkalo. In pravi Gospodar ne bo dajal vtisa, da je gospodar, ampak tvoj prijatelj ali

pa še mnogo več kot samo to. Odvisno je predvsem od tebe, kaj želiš imeti od tega odnosa.

 

Prav, potem pa pozabimo na besedo gospodar, morda res ni primerna slovenskemu ušesu.

 

kako sem lahko Boga omejil na besedo Gospodar, on je mnogo več kot samo to....

 

Imaš prav, je mnogo več kot to.

Je stvarnik, kreator.

In to je mnogo več kot gospodar.

 

 

 

to je moja napaka in ne vaša.

 

I am sorry...

[butl]

 

Beseda gospodar očitno zbuja negativni prizvok in zato se vsi hitro branijo.... češ, jaz nisem noben hlapec, jaz ne rabim gospodarja.

 

drugače si pa tukaj stvari lepo napisal....

 

Oče te ima rad, kljub temu, da kršiš njegova pravila. On te vzdržuje, da lahko sploh preživiš.... tudi če padeš, ti bo še

neštetokrat podal roko. Včasih te lahko tudi kaznuje, ampak samo iz ljubezni in ne zato, da bi ti škodoval.

 

Oče je lahko hkrati tudi gospodar, vendar to ne pomeni, da si ti njegov hlapec. Lahko si njegova

ljubljena oseba. In svojega Gospodarja lahko tudi ljubiš. Tako v bistvu sploh pozabiš,

da je on tvoj gospodar. Gospodar bo vedno poskrbel za svoje ljubljene, nikoli jim ne bo

nič manjkalo. In pravi Gospodar ne bo dajal vtisa, da je gospodar, ampak tvoj prijatelj ali

pa še mnogo več kot samo to. Odvisno je predvsem od tebe, kaj želiš imeti od tega odnosa.

 

Prav, potem pa pozabimo na besedo gospodar, morda res ni primerna slovenskemu ušesu.

 

kako sem lahko Boga omejil na besedo Gospodar, on je mnogo več kot samo to....

 

to je moja napaka in ne vaša.

 

I am sorry...

 

Hojla Janardan

 

Jst sem mojga očeta vprašal, pa prav, da me ne kaznuje spljoh. Da kaj me bo kaznoval, če me ma pa rad in da ni nobene potrebe...ker se kr sam, pravzaprav se ne no, ker to ni kazen, je le posledica moje izbire al pa več njih a ne.

In sem ga vprašal tud, a se res dela, da ni gospodar, pa je reku da ne, da res ni gospodar...ampak je moj oče, no ja, mama tud.

 

[Janardan]

alef:

 

Imaš prav, je mnogo več kot to.

Je stvarnik, kreator.

In to je mnogo več kot gospodar.

 

---------------

 

jaz sem z gospodarjem mislil tudi na stvarnika in kreatorja.....

 

je pa še več kot samo to.......

 

 

Hojla Janardan

 

Jst sem mojga očeta vprašal, pa prav, da me ne kaznuje spljoh. Da kaj me bo kaznoval, če me ma pa rad in da ni nobene potrebe...ker se kr sam, pravzaprav se ne no, ker to ni kazen, je le posledica moje izbire al pa več njih a ne.

In sem ga vprašal tud, a se res dela, da ni gospodar, pa je reku da ne, da res ni gospodar...ampak je moj oče, no ja, mama tud.

 

 

Hojla Butl

 

okay