Religija ali Duhovnost?

[E.C.]

z izgovorm, da mors bit zadovoljen v svojem vsakdanjem zivljenju, da bi lahko delu bhajan.

 

Iz članka "Odvisnost od duhovnosti" >>

 

 

 

Upoštevanje realnega stanja

 

"...Ne glede na to, po kateri poti stopamo (katera koli yoga, reiki, meditacije, delo z energijami, astrologija itd...) in ne glede na to, kakšno izobrazbo oz. kokliko nabranega intelektualnega znanja posedujemo, ne glede na vse to, so um, čustva in fizično telo še vedno del naše trenutne realnosti.

 

In zanikanje te realnosti oz. čisto človeških potreb (po človeški toplini, ljubezni, razumevanju, po spolnosti, denarju itd...) pomeni zanikanje dela nas samih. In to nikakor ne pelje v napredek temveč v zagrenjenost in odtujenost od lastnih čustev in globjih stanj doživljanja.

 

Vsi pravi duhovni Učitelji nas usmerjajo najprej k izvrševanju naših dolžnosti v življenjih. Vse, kar imamo trenutno v svojih življenjih je rezultat naših prejšnjih dejanj in negiranje vsega tega je zelo kratkovidno.

 

Zato pa je res povsem brez pomena zanikati tudi tiste navidez negativne lastnosti, ki jih imamo v sebi: jeza, zavest, dvoličnost, sprenevedanje, zmeda, nevednost, agresija, žalost, nemoč, destruktivnost. Tudi te lastnosti so del naših življenj in dobro je, da smo do njih (samih sebe) tolerantni. Ne pravim, da so te lastnosti nujno potrebne za življenje in napredek, pravim le, da je beg pred temi lastnostmi v bistvu beg pred delom sebe. Biti res odprt je pravzaprav pogoj za srečo in odprtost je prava, kadar je res usmerjena na vse, tudi na negativne plati naših življenj.

 

Kako naj bom prav zares duhoven, če mi pa že iskreno izražanje svojih (negativnih) občutkov dela ogromne težave?

 

Kakšna je moja resnična odprtost in predanost Bogu, če sem pa venomer izrazito nestrpen do svojih negativnih lastnosti in tako tudi do drugače mislečih?..."

 

 

Spreminjanje drugih

 

Dokler ne pristopimo k delu na sebi in s tem k duhovnosti na realen in iskren način, bomo imeli vedno tendenco po spreminjanju drugih. Ampak drugi so taki kot so in to je popolnoma njihova stvar. In če nas kar koli moti na drugih, to kaže samo na to, da imamo sami s seboj določene težave in da nismo prav zares v stiku s svojimi pravimi, intimnimi in globjimi občutji. In iskreni pristop k duhovnosti in delu na sebi pomeni edinole ukvarjanje s samim s sabo.

 

Dokler imamo občutek, da se morajo spremeniti drugi (in, da smo mi tisti poklicani, da jih spremenimo, izgubljene duše), so to le pobožne sanje začetnika, ki ne dojame, da si sam ustvarja svojo percepcijo drugih.

 

Takoj pa, ko prevzamemo pobudo za svoj napredek in odgovornost zase v svoje roke, se pričnemo ukvarjati izključno sami s sabo, ker nam postane popolnoma jasno, da so naše misli in občutki (o drugih) izključno naša stvar in z drugimi nimajo nobene realne veze. Spreminjanje in kritiziranje drugih je le beg začetnika pred soočanjem s svojo globjo resničnostjo.

 

[Zaphod]

Zato pa je res povsem brez pomena zanikati tudi tiste navidez negativne lastnosti, ki jih imamo v sebi: jeza, zavest, dvoličnost, sprenevedanje, zmeda, nevednost, agresija, žalost, nemoč, destruktivnost. Tudi te lastnosti so del naših življenj in dobro je, da smo do njih (samih sebe) tolerantni. Ne pravim, da so te lastnosti nujno potrebne za življenje in napredek, pravim le, da je beg pred temi lastnostmi v bistvu beg pred delom sebe. Biti res odprt je pravzaprav pogoj za srečo in odprtost je prava, kadar je res usmerjena na vse, tudi na negativne plati naših življenj.

 

Kako naj bom prav zares duhoven, če mi pa že iskreno izražanje svojih (negativnih) občutkov dela ogromne težave?

 

[FixMinze]

E.C. - dober članek dodal bi še, ko spoznaš, da moraš najprej sebe spremeniti s tem že spreminjaš svojo okolico. Tisto, ki si jo tako zelo hotel spremeniti. Če se kaj ne spremeni pa ponavadi odpade

[E.C.]

E.C. - dober članek dodal bi še, ko spoznaš, da moraš najprej sebe spremeniti s tem že spreminjaš svojo okolico. Tisto, ki si jo tako zelo hotel spremeniti. Če se kaj ne spremeni pa ponavadi odpade

 

Hvala, kuvrtat.

 

Ja, se strinjam s tabo. Okolica sama po sebi kot neka absolutna in nesprejemljiva gmota sploh ne obstaja. Sami si jo ustvarjamo s svojo percepcijo...

 

In tudi drugi ljudje praviloma sploh niso taki, kot jih mi vidimo... Objektivnost je sorazmerna s sposobnostjo soočanja s svojimi frkicami (recimo: jst sm duhoven, vsi vi ste na napačnih poteh, dnar je zlo in, sex tudi, moram biti priden/najboljši/duhoven itd...)...

 

[FixMinze]

Ja tole z ''jaz imam prav'' je lahko svinjsko zajebano, bolj kot svinjski polpeti, če gledamo cel proces

[Matjaž Bogdan]

Ja tole z ''jaz imam prav'' je lahko svinjsko zajebano, bolj kot svinjski polpeti, če gledamo cel proces

 

Lahko je zajebano, lahko pa ni ...glede na to , da imamo vsak svoje poglede na stvari , svoja doživljanja in tudi svoja čustva , pa svojo razlago..ne vidim kaj bi bilo napačnega v tem...Dokler ne posiljuješ in prisiljuješ ostale bivajoče v svoj prav , dokler izražaš razumevanje do drugače čutečih in mislečih , dokler si odprt tudi za prav ljudi okoli sebe, ni pa mus da to spremeni poglede v tebi, -je čisto v redu ...jaz kot majhna avtonomna oseba se počutim čisto cool, in slabo bi se , če bi se moral truditi capjati in tuliti z ostalimi, ker jih je pač več al so pa bolj lepi, al pa bolj izobraženi...povsem stvar presoje.......nimam take potrebe ..je pa res , da je tale- svoj prav- spreminjajoč, ker življenje nam nosi mnogo lepih , uporabnih zadev, le če jim znamo prisluhniti...

[nelika]

No s tem mnenjem se pa ne strinjam. V kolikor bom 10 let ponavljala JAZ SEM bogata in imam ogromno denarja, to še ne pomeni nujno da bom dejansko ratala bogata in imela ogromno denarja. Pri teh zadevah gre za veliko več, kot le za ponavljanje teh besed, za trenutne misli ali želje. Vsi verjetno veste, da se misli uresničijo ali pa prepričanja o sebi, šele takrat ko te misli ali predstave dejansko čutite. Ne le miselno ampak tudi z občutki(jih občutimo). Podobno kot takrat ko čutiš, da s svojo predstavo ali besedami vplivaš na drugega. Dejansko veš da se tvoj namen uresničuje. Podobno je z vsemi temi mislimi...pobožna želja ali neka prepričanja oz. miselni procesi se ne uresničujejo kar tako.

[Matjaž Bogdan]

No s tem mnenjem se pa ne strinjam. V kolikor bom 10 let ponavljala JAZ SEM bogata in imam ogromno denarja, to še ne pomeni nujno da bom dejansko ratala bogata in imela ogromno denarja. Pri teh zadevah gre za veliko več, kot le za ponavljanje teh besed, za trenutne misli ali želje. Vsi verjetno veste, da se misli uresničijo ali pa prepričanja o sebi, šele takrat ko te misli ali predstave dejansko čutite. Ne le miselno ampak tudi z občutki(jih občutimo). Podobno kot takrat ko čutiš, da s svojo predstavo ali besedami vplivaš na drugega. Dejansko veš da se tvoj namen uresničuje. Podobno je z vsemi temi mislimi...pobožna želja ali neka prepričanja oz. miselni procesi se ne uresničujejo kar tako.

 

Ni čisto tako- vztrajno ponavljanje afirmacije oz. misli - se sčasoma/ le delček izrečenih-vendar se/ / vsidra v naši podzavesti in potem prihajajo kot globja občutenja in naša usmerjenost še kako lepo na plan...in tudi delujejo...samo to nima zveze s tistim tam gor- jaz sem..itd...

[nelika]

No, potem pa si kar začni ponavljati, da boš večkratni miljonar v roku 1 leta.

[E.C.]

glede na to , da imamo vsak svoje poglede na stvari , svoja doživljanja in tudi svoja čustva , pa svojo razlago..ne vidim kaj bi bilo napačnega v tem...Dokler ne posiljuješ in prisiljuješ ostale bivajoče v svoj prav , dokler izražaš razumevanje do drugače čutečih in mislečih , dokler si odprt tudi za prav ljudi okoli sebe, ni pa mus da to spremeni poglede v tebi, -je čisto v redu ...t

 

Zelo, zelo lepo povedano.

Yes.

 

Se pridružujem tvojemu mnenju in dodajam da je prav to, kar si ti napisal zgoraj, pravi pokazatelj (v veliki večini primerov) naše duhovne razvitosti.

 

Praviloma s(m)o najbolj pametni, zadrčni in kritični do drugače mislečih prav tisti, ki s(m)o duhovni samo na odru. Na odru avtobiografijie, s katero kaže(m)jo svojo odvisnos od samopotrjevanja.

Ampak to NI duhovnost (zame). Še religijoznost ne.

 

[Matjaž Bogdan]

No, potem pa si kar začni ponavljati, da boš večkratni miljonar v roku 1 leta.

 

a veš, imam občutek, da tukaj trdiš nekaj kar ne poznaš dobro- to kar sem napisal je znano in dognano že več kot sto let...sicer sem pa lepo rekel, da ne gre za jaz sem milionar....malce si preberi kje, kakšne afirmacije se sploh uporabljajo - je precej določeno- popolnoma neuresničljive se zanesljivo ne, pa vedno v sedanjosti, pa brez nikalnic...itd itd...taga je kar nekaj - kot tudi različnih načinov posredovanja afirmacij in tudi v različnih ravninah naše zavesti..itd...ne obešaj se na pomanjkljivo snov, ki je ustrezala tvoji predstavi...malce bolj se poglobi v zadevo...jaz osebno vem kaj in tudi kdaj in kako si afirmirati, zanesljivo pa tista tvoja tam gor ne spada med te...ajde, ugani zakaj ??'

[nelika]

No, jaz sem samo relana. V bistvu mi to nakladanje o duhovnosti gre prav na živce. Še bolj pa sem izgubljala živce ob sosedi, ki je ob vseh sodobnih traparijah, ki jih je prebrala prišla do zaključka, da z močjo misli lahko hodiš po vodi. Podobno kot Jezus. Zato je vsak dan vadila na reki in se prepričevala, da bo shodila. Lepo te prosim. Take zadeve, ki se blebetajo naokoli, nekateri na "določeni stopnji razumevanja" popolnoma napačno razumejo. Misli seveda imajo vpliv na naše življenje, vendar ne kar tako in ne izven nekih mogočih okvirov. Poleg tega ni vse v mislih, ampak tudi v tvojih občutenjih in zmožnosti delovanja, razumevanja itd., da se te "afirmacije" uresničujejo. Zato pa je potrebno veliko več, kot en delček znanja o duhovnosti.

[Matjaž Bogdan]

No, jaz sem samo relana. V bistvu mi to nakladanje o duhovnosti gre prav na živce. Še bolj pa sem izgubljala živce ob sosedi, ki je ob vseh sodobnih traparijah, ki jih je prebrala prišla do zaključka, da z močjo misli lahko hodiš po vodi. Podobno kot Jezus. Zato je vsak dan vadila na reki in se prepričevala, da bo shodila. Lepo te prosim. Take zadeve, ki se blebetajo naokoli, nekateri na "določeni stopnji razumevanja" popolnoma napačno razumejo. Misli seveda imajo vpliv na naše življenje, vendar ne kar tako in ne izven nekih mogočih okvirov. Poleg tega ni vse v mislih, ampak tudi v tvojih občutenjih in zmožnosti delovanja, razumevanja itd., da se te "afirmacije" uresničujejo. Zato pa je potrebno veliko več, kot en delček znanja o duhovnosti.

 

 

Poglej , saj te čisto razumem, samo to niso utemeljili nakakšni "duhovneži" temveč znanstveniki ....

Si napisala v nekakšnih okvirjih -seveda- saj sem ti napisal, da je zadeva zelo pogojena...vendar drži..

Duhovnost sama- sploh je tle ne bi vmešaval...ne vem zakaj je tale beseda tako popularna, pa tudi osovražena obenem..jaz osebno je v tem kontekstu nisem omenil....Glede tvoje realnosti je pa tko- saj na svoj način smo vsi realni...napačno pa je kadar na podlagi sebe vrednotimo druge in jih gledamo skozi oči svoje veličine ali pa majhnosti ...to je bilo nekaj takega...kar jaz ne zmorem...ne zmore nihče, kar jaz ne občutim , ne more nihče...ali resnično tako misliš ??? In kar je zate nekaj "več ", morda za drugega ni glih tako nedosegljivo. Veš...pred leti sem slučajno eno obdobje plaval z Mankočem, ki je bil sv. rekorder v plavanju- mešani slog- kratki bazeni...Ko sem zaznaval s kakšno hitrostjo je šel mimo mene, bi skozi tako dojemanje dejal, da je z drugega planeta- pa ni, veš...kot je še milion primerov na tem svetu, katerih ne sprejemamo zaradi nerazumevanja in neznanjain nepoznavanja....saj na vseh področjih ne more en človek biti "in "..se mi zdi ...in jih potem seveda zavračamo kot- bla, bla ,bla...no ja- vsak ima svojo misel, svoj prav in lepo je , da imaš tudi ti svoj...ga spoštujem, čeprav se ne strinjam...

[butl]

 

Zdej, mislm, jst sem res samo en butl in z razmišljanjem nisem na ti, ma, še na vi ne, pa še boli, tko, mal v levo. Mislm, razmišljanje. Pa ne mene. Ampak, sem razmišljal vseeno, kaj bi bilo narobe s tem butlom, ker meni je všeč. Sem ga kdaj obravnaval slabšalno, manjvredno? Imam o njem tako mnenje, mislm, podcenjujoče? Je biti butl poniževalno, nizko? Zame ne.

 

Za nekatere pa ja. Očitno. Kdo ima potem problem z vrednotenjem Boga v sebi?

 

Da vprašam isto na drug način. Kdo ima problem s sprejemanjem drugih? Kdo ima problem s sprejemanjem sebe skozi sprejemanje drugih? Kdo ima problem s prepoznavanjem sebe v drugih? Kdo ima problem z dojemanjem, da ko sprejmeš sebe skozi sprejetje drugega, prepoznaš, da nisi ne boljši, ne slabši od drugega? Kdo ima problem s spoznanjem, da sta enaka? Kdo ima problem s spoznanjem, da tako opevana in tolikokrat zlorabljena modrost "vsi smo eno" pomeni prav to, da sta enaka, ne boljša, ne slabša?

 

A ni lep dan, a ne da ja. Najlepši danes.

 

butl

[nelika]

Poglej , saj te čisto razumem, samo to niso utemeljili nakakšni "duhovneži" temveč znanstveniki ....

Si napisala v nekakšnih okvirjih -seveda- saj sem ti napisal, da je zadeva zelo pogojena...vendar drži..

Duhovnost sama- sploh je tle ne bi vmešaval...ne vem zakaj je tale beseda tako popularna, pa tudi osovražena obenem..jaz osebno je v tem kontekstu nisem omenil....Glede tvoje realnosti je pa tko- saj na svoj način smo vsi realni...napačno pa je kadar na podlagi sebe vrednotimo druge in jih gledamo skozi oči svoje veličine ali pa majhnosti ...to je bilo nekaj takega...kar jaz ne zmorem...ne zmore nihče, kar jaz ne občutim , ne more nihče...ali resnično tako misliš ??? In kar je zate nekaj "več ", morda za drugega ni glih tako nedosegljivo. Veš...pred leti sem slučajno eno obdobje plaval z Mankočem, ki je bil sv. rekorder v plavanju- mešani slog- kratki bazeni...Ko sem zaznaval s kakšno hitrostjo je šel mimo mene, bi skozi tako dojemanje dejal, da je z drugega planeta- pa ni, veš...kot je še milion primerov na tem svetu, katerih ne sprejemamo zaradi nerazumevanja in neznanjain nepoznavanja....saj na vseh področjih ne more en človek biti "in "..se mi zdi ...in jih potem seveda zavračamo kot- bla, bla ,bla...no ja- vsak ima svojo misel, svoj prav in lepo je , da imaš tudi ti svoj...ga spoštujem, čeprav se ne strinjam...

 

Kaj mi želiš povedati? Da je hoja po vodi možna, v kolikor si to dovolj močno prepričan? Ali kaj drugega? Druge seveda zaznavam skozi svojo realnost, skozi svoje oči. Nekaj je subjektivnost, drugo pa objektivnost. Nekaj so subjektivna mnenja, drugo pa objektivna dejstva, ki so nam vsem skupna. V kolikor me bo nekdo prepričeval, da bo poiskusil hoditi po vodi, ga bom normalno imela za norega. Glede sv. rekorderja pa bi po mojem mnenju tudi ti lahko plaval s svetovno hitrostjo, v kolikor bi vadil plavanje, se trudil in posvetil temu življenje. Vse to je možno s pomočjo tehnike, volje, talenta in tudi s pomočjo misli. Samo pozitivne misli pa pri tem nimajo nič. In to je moj point. V kolikor si ponavljamo neke pozitivne afirmacije, še ne pomeni, da se bodo uresničile. So le delček na tvoji poti proti cilju. Povem ti le svoje mnenje. Nenehno iskanje duhovnosti ni nič drugega kot iskanje samega sebe v tem negotovem svetu, kjer nič ni več stabilno, določeno, oprejemljivo. Dojemanje duhovnosti je prepuščeno posamezniku samem, kar ni nič narobe. Vendar, ko si zadovoljen sam s sabo (po mojem mnenju) ne iščeš Boga. Ne iščeš duhovnih pravil, mnenj in ne daješ nasvetov po nepotrebnem. Mogoče se motim?

[nosorog]

Ne pa ni res :xx!:

 

JAZ SEM KI JAZ SEM - to je izraz za Boga, ne pa Jaz sem ta, ki sem.

 

 

 

Mantis kaj pa o tem praviš?

 

 

Čist prav je pa po mojem: "Jaz sem, ki sem."

 

lalala

[Matjaž Bogdan]

Kaj mi želiš povedati? Da je hoja po vodi možna, v kolikor si to dovolj močno prepričan? Ali kaj drugega?

 

Očitno dvakrat ni bilo dovolj. Poglej - že na začetku / v prvem postu /sem ti napisal, da obstajajo določena pravila pri Uporabi afirmacij- je odvisno od tega ali so sploh "objektivno "uresničljive...Tista zgoraj zanesljivo ne. torej- .malce si preberi kje, kakšne afirmacije se sploh uporabljajo - je precej določeno- popolnoma neuresničljive se zanesljivo ne, pa vedno v sedanjosti, pa brez nikalnic. -tole je ponovitev od včeraj, kjer nazorno piše kakšne naj NE bi bile...poskušaj razumeti kaj piše...

 

Druge seveda zaznavam skozi svojo realnost, skozi svoje oči. Nekaj je subjektivnost, drugo pa objektivnost. Nekaj so subjektivna mnenja, drugo pa objektivna dejstva, ki so nam vsem skupna.

 

Tale objektivnost je zelo relativna, ker še nisem srečal dejatva, katerega bi VSI 100% prepoznali za svojega...torej niso VSEM skupna...

 

V kolikor me bo nekdo prepričeval, da bo poiskusil hoditi po vodi, ga bom normalno imela za norega.

NORMALNO za NOREGA. Ali se kdaj vprašaš kje je meja normalmnosti in kam lahko vkalupiraš norost..Kdor ima seveda potrebo po kalupiranju.Za nekoga morda ne jaz ne ti nisva normalna..

.

Glede sv. rekorderja pa bi po mojem mnenju tudi ti lahko plaval s svetovno hitrostjo, v kolikor bi vadil plavanje, se trudil in posvetil temu življenje. Vse to je možno s pomočjo tehnike, volje, talenta in tudi s pomočjo misli.

Si si pa lepo sama odgovorila- nečemu posvetiš življenje- prej si govorila da je potrebno nekaj VEČ kot malo duhovnosti -posvetitev življenja v nekaj- povsem...ali se zavedaš kakšno moč ima tole....Si pa lepo naštela tehnike,voljo,talent ...kar bi rekel da ne velja samo za šport...morda misliš drugače...

Samo pozitivne misli pa pri tem nimajo nič. In to je moj point.

 

Napak !!!Glih pozitivne misli so predpogoj za uspeh...Recmo- zato pa nekateri vrhunsko talentirani športniki ne dosegajo tega kar so sposobni...Morda bi se pogovorila s g. Tuškom- psihologom , pa bi ti kaj več povedal o tem..kako te stvari potekajo..

V kolikor si ponavljamo neke pozitivne afirmacije, še ne pomeni, da se bodo uresničile. So le delček na tvoji poti proti cilju.

Tule se pa povsem strinjava.

 

Povem ti le svoje mnenje. Nenehno iskanje duhovnosti ni nič drugega kot iskanje samega sebe v tem negotovem svetu, kjer nič ni več stabilno, določeno, oprejemljivo. Dojemanje duhovnosti je prepuščeno posamezniku samem, kar ni nič narobe. Vendar, ko si zadovoljen sam s sabo (po mojem mnenju) ne iščeš Boga. Ne iščeš duhovnih pravil, mnenj in ne daješ nasvetov po nepotrebnem. Mogoče se motim?

 

Zanimivo si tole definirala -si lepo povezala stavke tako , da mislim da sem kar v redu razumel - zate je duhovnost torej

-iskanje boga

-iskanje duhovnih pravil in mnenj / kaj bi to bilo ?????/ -duhovno pravilo in mnenje ????

-ne daješ nasvetov po nepotrebnem.

 

Komentiral pa tega ne bom...sicer sem pa že dejal, da spoštujem tvoje mnenje...kot vsakega od nas ...

 

mimogrede - samega sebe mislim , da ni potrebno iskati- morda si mislila iskanje svoje resnične identitete v svetu ??

pa vse preveč duhovnosti- ne vem- tale izraz je postal tako univerzalno uporaben ....na žalost...saj to ni drugega kot

RESNIČNO ŽIVETI - pa tle ne vidim, kakšen beg bi to bil, in kaj nerealnega , če resnično živiš...ok.tole je moje zelomožnomotljivo mnenje...

[FixMinze]

..je pa res , da je tale- svoj prav- spreminjajoč, ker življenje nam nosi mnogo lepih , uporabnih zadev, le če jim znamo prisluhniti...

 

Točno to

[FixMinze]

V bistvu rečeš Bog v meni je samo en butl.

 

Zato bi ti svetoval, previdno, da ne boš res to kar govoriš in s tem priklicuješ, tudi postal.

 

To glede previdnosti velja za vse vključno z mano.

 

Besedo JAZ SEM je dobro uporabljati v glavnem za pozitivne pomene in stvari.

 

Ja ampak je pomembno, kaj njemu te beseda pomeni, kakšne energije jo obdajajo. Kot si rekel v pozitivne smisle.

[Lyassi]

Hm, tisti ki se pogovarjate o jeziku in izgovorjavi stavka Jaz sem kar sem (ali neki podobnega), ste pomislili da če človek ni prepričan ali ne verjame v tisto kar govori je vse zaman. Lahko 100krat ponovim nekaj, pa če bom v sebi vedela da je nemogoče (npr. Jutri bom znala leteti brez nobenga letala,...), oziroma da bom vedla da tisto izgovarjam le zaradi neutemeljenih razlogov (egoizma, pohlepa (npr. Hočem bit miljonar), ambizioznosti,....), ne bo pomagalo nič, le lagala si bom sebi in drugim.

 

A je važna slovnična oblika stavka? Važen je njegov pomen in kaj sporoča, potem pa bodite še bolj pedantni (da ne rečem kaj drugega) od Toporišiča. Besede imajo svojo moč, vendar bistvo je tisto kar leži za njimi.

 

Važno je da vi govorite dalje tisto kar verjamete in zares mislite, če se strinjate z mano pa ni pomembno.

[FixMinze]

Ja sam gre za moč odločitve in usmeritve misli, ki jo ti uporabiš pri izrečeni afirmaciji. Taka afirmacija ima večjo moč in začne usmerjati tvoje podzavestvo delovanje tako, da se tvoj svet začne urejati v smeri uresničitve želje. Sej je ena tema že na to temo -> The Secret.....

 

Sam sej je v praksi malce tezje, pedvsem zaradi že začetnega nezaupanja v koncentracijo, usmerjanje in moč lastnih misli - vaja dela mojstra . ko to obvladaš, potem se gremo pa lahko miljonarja v enem letu . Še enkrat -> svet se začne urejati v smeri uresničitve želje in ti kot opazovalec tega sveta to opaziš in povežeš in izkoristiš. Pa ne na slab način, sej to pa vsi vemo

[nelika]

Po moje pa.

Jaz sem, kar drugi so, da sem.

 

Nerazumljiv stavek?itak.Obrazložitev takoj.

jaz sem, kar drugi so..

Kdo so drugi oz. kaj so drugi?Drugi so naša družba, naše učenje, naša morala, naša načela, ki niso nastala v nas samih.Nastala so v okvirju družbe, ki nas obdaja.

 

To je tudi moje mnenje!

[FixMinze]

Sam a je družbena norma tista, ki ti zapoveduje, da se ne poskoduješ ? ali ma to mogoče kaj veze z samoljubeznijo ? in s cim ma veze potemtakem samoljubezen ?

 

Ja res je mogoče nekje v eni oddaljeni glaksiji obstaja rasa, ki si iz lastnega zadovoljstva seka roke pa so kar brez - bemu neumni rituali in družbena pogojenost

[nelika]

Zanimivo si tole definirala -si lepo povezala stavke tako , da mislim da sem kar v redu razumel - zate je duhovnost torej

-iskanje boga

-iskanje duhovnih pravil in mnenj / kaj bi to bilo ?????/ -duhovno pravilo in mnenje ????

-ne daješ nasvetov po nepotrebnem.

 

Komentiral pa tega ne bom...sicer sem pa že dejal, da spoštujem tvoje mnenje...kot vsakega od nas ...

 

mimogrede - samega sebe mislim , da ni potrebno iskati- morda si mislila iskanje svoje resnične identitete v svetu ??

pa vse preveč duhovnosti- ne vem- tale izraz je postal tako univerzalno uporaben ....na žalost...saj to ni drugega kot

RESNIČNO ŽIVETI - pa tle ne vidim, kakšen beg bi to bil, in kaj nerealnega , če resnično živiš...ok.tole je moje zelomožnomotljivo mnenje...

Samo pozitivne misli pa pri tem nimajo nič. In to je moj point.

 

Napak !!!Glih pozitivne misli so predpogoj za uspeh...Recmo- zato pa nekateri vrhunsko talentirani športniki ne dosegajo tega kar so sposobni...Morda bi se pogovorila s g. Tuškom- psihologom , pa bi ti kaj več povedal o tem..kako te stvari potekajo..

 

V kolikor si ponavljamo neke pozitivne afirmacije, še ne pomeni, da se bodo uresničile. So le delček na tvoji poti proti cilju.

Tule se pa povsem strinjava.

 

Kako se lahko strinjaš in ne strinjaš s stavkom, ki pomeni isto. Ali pa te jaz ne razumem...kaj želiš povedati.

Kaj ti ne sprejemaš objektivnih dejtev? Objektivnosti? To pa je čudno. Zate je vse subjektivno? Se pravi ti meniš, da ni nobenih dejstev na tem svetu, ki so nam vsem skupna (znanstven dejstva, družbena pravila...), temveč je vse subjektivno (izvirajoč iz posameznikovih čustev, mišljenj, ki pa so seveda pri vsakem drugačna)?

 

Zame duhovnost ni iskanje Boga (v kolikor ne meniš, da smo mi vsi Bogovi), ampak iskanje samega sebe. Gre za iskanje lastne sreče, miru, zadovoljstva. Ne mislim na identiteto, ampak na smisel življenja. Ljudje osmisljujemo življenje, narava in živali tega menda ne počnejo. Živijo po svojih nagoni. Mi pa osmisljujemo življenje. Zato se meni ne zdi ravno pomembno dajati nasvete glede duhovnosti, saj si ljudje sami duhovno osmislijo življenje, na podlagi izkušenj, ki so jim dane (ali pa jim ji je "Bog" dal na svoji poti). Zato ne potrebuješ ne vem kakšnih vedenj, ampak čisto srce in zavedanje oz. vedenje, ki ti je dano in ki ga razvijaš ter oblikuješ na podlagi izkušenj.

 

 

Sam a je družbena norma tista, ki ti zapoveduje, da se ne poskoduješ ? ali ma to mogoče kaj veze z samoljubeznijo ? in s cim ma veze potemtakem samoljubezen ?

 

Ja res je mogoče nekje v eni oddaljeni glaksiji obstaja rasa, ki si iz lastnega zadovoljstva seka roke pa so kar brez - bemu neumni rituali in družbena pogojenost

 

Različne družbe so na različni stopnji zavedanja ali stopnji občutljivosti do dogodkov. Pred 100 leti je bilo marsikaj opravičljivo kar danes ni. To ni delo Boga, ampak nas sami, ki smo na podlagi izkušenj in zavedanja ugotovili, da so določeni rituali krvoločni. Tudi danes se že sprašujemo o čustvih živali, medtem ko nekoč o tem ni nihče razmišljal.

[FixMinze]

Ja se strinjam, če izhajam iz unisovega konteksta. Osnovni pa je bil Jaz sem - v povezavi z Bogom. Bog kot tak je neodivsen od družbenih norm. Torej gre za preobrazbo Iz Jaz sem družbeni produkt v Jaz sem, ki sem Jaz - čemu pa že lahko rečemo Duhovnost.

 

Jaz sem, ki sem Jaz v družbi

 

Ljudje osmisljujemo življenje, narava in živali tega menda ne počnejo. Živijo po svojih nagoni.

Menda je Zemlja kot planet živa. Ne vem kakšno zavest ima ampak človek je lahko v globoki povezavi s tem planetom - Čutni komunikativni povezavi. Pravijo tudi,da bo Duhovni razvoj zemlje (njeno energijsko odpiranje) izrazito doprineslo k notranjemu napredku človeštva. Če je to res tako potem smo s tem planetom bolj povezani, kot si sploh upamo priznati.