janko 16. julij 2007 Prijavi Deli 16. julij 2007 jao, ce se pa tebi zdim normalna ... nisem normalen clovek. pa nenormalen tudi ne. ni vazno, kaj sem. samo SEM. vedno drugacna, a vendarle ista. a tko k bog? jaz sem, ki sem... in sem Citiraj sploh nimam besed... miiiissslllmmmmmm.... Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Guest mačona 16. julij 2007 Prijavi Deli 16. julij 2007 vsakdo, ki si tega zeli in se prepusti samemu sebi, je lahko Bog. ce se prepusti samemu sebi resnicnemu. ne svojim alter-egom. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
nimbus 18. julij 2007 Avtor Prijavi Deli 18. julij 2007 Evo, da še sam strnem vtise tukile... Včeraj bil po dolgih, dolgih, dolgih letih spet v julijcih in je blo kraljevsko. Napadel sem Kraljico Škrlatico... ma, gor grem že sam zarad njenega lepega imena in potem ugotovim, da je res čist škrlatna Skratka, ni biu izlet v smislu sendvič vsake petnajst minut ampak bolj aktivno... v knjigi piše 6 h v eno smer... no, midva sva mela 7 h gor-dol Fajna proga, mal za plezat, mal bolj odročna tako, da mora človek kar kondicijo met... in kraljevska kugla je sekala na polno Na vrhu pa panorama julijcev... slike dobim naslednji teden pa bom kakšno postal, da se mal zaslinte... ampak tkole tuhtam, tole je blo na 2740m (vrh) pa se človek v hribih nekako srečuje sam s sabo in mu kapajo različne ideje u glavo... mater kako človek prežvi npr. Tibet, ko je cel plato okol 5000m... ker, če se ti ta ne sfuzla pol si dober for life Sva se pa zaj***la glede vode... vzamem tri bidone s sabi pa ni blo dost... pridema v vrata čist na rezervi, zdehidrirana ko etiopska kmeta, se vsedema za mizo in enoglaslo zatuliva PIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIRRRRRRRR Majke mi, pa je bla ona mladoletna kelnarca tako neizkušena, da je šla še za sosedno mizo spraševat kaj bojo jedl... in potem ono dolgo nabijanje prsranih ljudi k ne vejo a bojo pol krompirčka pa pol onga druzga sranja, pa on bi raj tisto izpustil pa dodal tole (kao so šli u hribe... z avto do koče in potem požrtija ) midva mela pa cagre na rdečem in prav tist... no, frend se je neki bunu sam sem pa že v hribih, ko sem vidu da bo na knap, izključil potrebo po pijači in zaprl usta, da mi ne bi še slina izparela x:Dx No, tisti pir je biu itak na eks in lepo je bilo ugotoviti, da se spet nahajava v nekako normalnem stanju... hribi so carski. v bistvu tuhtam pa kaj je tam gor in ugotovim... prvič... samo okolje simulira mir, gotovost, globino, večnost in drugič... tam gor ne najdete testosteronskih pozerjev (t.j. mentaliteta ljudi). bis spaeter P.S. aja, da ne bo čist mim rdeče niti... nič FUK-al... počutje: KRALJEVSKO x:Dx Citiraj Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.Fernando Pessoa Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Guest mačona 20. julij 2007 Prijavi Deli 20. julij 2007 bis spaeter brez preglasa. Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
nimbus 21. julij 2007 Avtor Prijavi Deli 21. julij 2007 Uf.. včeraj biu na rojstnem dnevu... pa ankar hovort... spiu alkohola za celoletno povprečje... ampak trezen ko maček... pirček za pirčkom... na izi Sicer naj bi bla zadeva mal bolj fina, so se dolgi glaži z rdečim in s prstki objemal in pete lomile, sam po dobrem treningu ga ni čez dober pir... mešat pa tut ne gre a ne No, ampak je blo tko... devet parov in jst ... je blo KRALJEVSKO ... tist tuhtam, ko si v paru deluješ kot dvojica in mi jih je blo fajn opazvat kako se mladi prezentirajo... pa dobre bejbe, pa dolge noge, pa blont lasje, pa modre oči ... in men je blo tolk, tolk, tolk fajn, da sem enemu žensko tko zanimiral, da je pol kr pr men bla pol mi je blo pa kar mal nerod... pejt k svojmu tipi bemo boga U glavnem fajn smo se mel... kot samski je super-truper hodit po zabavah... za samca so pa najboljše zabave s pari... zezaš se na dolgo in široko in ni nobene nevarnosti, da bi se zjutraj v objemu zbudil :lol: Sej KFU... tist že gre... ampak če skupi zaspiš pol si pa pečen... No... zdejel je pa krono na TDF... pol grem pa še sam... da spravm tistih pšestnajst pirou vun Citiraj Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.Fernando Pessoa Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Ksenia 21. julij 2007 Prijavi Deli 21. julij 2007 men pa danes odpadla Čemšeniška, ker sem menjala sodelovko, jutri mi odpade ker mi je tamala zbolela... očitno mi ni namenjena ta vikend... v soboto bom tud delala, nič v nedeljo pade, če ne bo iz neba padal... Čemšeniška že zgodaj zjutraj, potem pa naprej na klek... to je vse kar si želim, ja no ok, pa da tamala ozdravi čimprej... jst bla pa dons na neki žurki, mater kako ne more folk razumet če rečem voda je voda in če rečem ne hvala ne bom jedla da to pomeni da ne bom jedla - potem pa jst fina pa blesava izpadem...ok, sej razumem, fant je rodil pa je bil poln čustev in takšnih stvari res ne moreš razumet Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
nimbus 22. julij 2007 Avtor Prijavi Deli 22. julij 2007 Po mojem ti bo ratal.... Vsaj padal ne bo Citiraj Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.Fernando Pessoa Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
nimbus 23. julij 2007 Avtor Prijavi Deli 23. julij 2007 Evo... danes imamo literarni večer... sem tole zdaje pretipkal... pa sej ne bi... ampak ker znam slepo in nemo... ok, pa naj vam bo... lahko komentirate, lahko postnete svojo najljubšo kratko zgodbico, mogoče celo svoje pisarije, lahko pa celo mižite in si mislite svoje... skratka tole je spacal skupaj Cankar in mi je poleg zaključka Londonove knjige o Martinu Ednu v ožjem izboru petminutnega branja za krepčilo volje in duha Ob Zori Naši koraki so odmevali po tlaku. Mesto je spalo tisto zadnje, smrti podobno spanje pred jutrom. Noč je bila čudovita; vse široko nebo se je svetilo v posebni svetlobi, kakršne nisem videl še nikoli. Ta srebrna sinja, sanjava svetloba je lila na zemljo v mrzlih žarkih ter je izbrisala vse konture. Poslopja so stala naokoli kakor nerazločni sivi kolosi in cesto so prepregale široke sence.Lahko nam je bilo in sladko, samo na dnu srca je trepetala bojazen, da bi te ure ne minile prehitro, da bi ne prišlo nenadoma kaj surovega, okrutnega ter odgrnilo z umazano roko to srebrno sinje, sanjavo zagrinjalo, ki je zakrivalo našim očem vsakdanjost življenja.Ob oglu so se zableščala okna kavarne.V ozadju, za okroglo mizico je sedel plešast starec v elegantni, toda posvaljkani in zamazani obleki. Poznalo se mu je, da je preživel veselo noč; njegova lica so bila udrta in siva. Natakar je slonel ob biljardu in dremal.Sedli smo za mizo.Iz naši duš je izginilo v tistih urah vse, kar je v človeku trdega, brezobzirnega, vsakdanjega; izlila se je vanje mehka miloba. Tista čustva, ki spe ob belem dnevu globoko v srcu, neopažena in nepoznana, so se vzdramila in osvojila vse bitje. Tiste misli, ki jih človek v vsakdanjem pocestnem življenju sramežljivo zatajuje ter si jih upa izgovoriti komaj v sanjah in z jecljajočim jezikom, so dobile jasnega izraza. Čutili smo, da so edino upravičena čustva in edino razumljive misli.Natakar je prinesel kup časopisov. Brati se nam ni hotelo, ali slučajno sem odprl znano moderno revijo. Ugledal sem na prvi strani ime Maeterlinckovo. Niti besedice nisem prebral, toda ob samem imenu Maeterlinckovem je vztrepetalo moje srce.Spoznal sem v tisti uri in spoznali smo vsi, kje je življenje in kje je resnica. Vse bitje naše se je raztopilo v tisočero nians, vsaka niansa resnica zase in življenje zase in vendar del celokupnosti.Govorili smo skoro šepetaje, v izbranih izrazih, obzirno in plašno. Spoznali smo bili sebe, s čudovito lahkoto smo bili odkrili skrivnost življenja, toda čutili smo , da je to spoznanje sezidano v zraku iz sončnih žarkov, sezidano morda za trenutek, za minuto. Strah je rasel v naših srcih, kajti vedeli smo na tihem, da se bliža koncu tisti trenutek, tista minuta. Nihče ni zinil besede o tej bojazni, ali gledala je vsem iz oči. Prepričani smo bili, da je naše spoznanje resnica, ali da ta resnica nima niti toliko odporne moči, da bi se ubranila prvi sapici zlagane vsakdanjosti. Trudili smo se, da bi podaljšali to lepo minuto, in hlastno in naglo smo pili radost spoznanja v prepolnih požirkih.Natakar nam je prinesel v drugič črne kave. Sedeli smo, komolce uprte ob mizo; nihče se ni predrznil da bi pogledal na uro. Razgovarjali smo se v popolnem soglasju; beseda je samo spolnjevala besedo, ni ji odgovarjala.Obsodili smo tako imenovano življenje, ki je samo slučajna, surova in nevredna posoda resničnega življenja. Resnično življenje je umetnost, in umetnost je niansa. Vsakdanjost s svojimi kričečimi, zlaganimi barvami ne trpi nians in ubija umetnost. Človek se pokori njeni nasilnosti ter ji daruje devetindevetdeset odstotkov svojih dni. Čas, ki mu je odmerjen, zapravlja v zunanjostih in lažeh. Le v srečnih trenutkih, v božjih urah, se odpre nenadno kelih njegove duše, zatrepečejo strune njegovega pravega bitja. Vzdramijo se najfinejša, najbolj niansirana, komaj še čutna čustva. Oči njegove pogledajo široko in radostno, zakaj ugledale so resnico. Le redki so, ki so bili rojeni v taki božji uri. In njihove oči so zmerom odprte in odprte so njihove duše in njih strune pojo neprestano. Vsakdanjost jih sovraži in brutalno življenje jih preganja. Ali oni hodijo svojo pot z lahko nogo in veselim licem. Pripovedujejo o svoji sreči in o resnici, ki jo gledajo v svojim sreči, in o sreči svojega spoznanja. Življenje posluša besede, ki jih jeclja samo komaj v sanjah, ki jih govori samo časih opolnoči in samo polzavedno, in življenje se razžaljeno upira ter ubija ljudi, ki so bili rojeni v božji uri, in dela njihova, rojena v božji uri…Posegel sem nehote po dnevniku, ki je ležal na bližnji mizi, in obšel me je neizmeren gnus. Dotaknil sem se bil tistega umazanega, vsakdanjega življenja. V tem trenutku sem spoznal, da ugaša srečna minuta, in spreletel me je strah. Spomnil sem se sentimentalne noči tam zunaj, srebrno sinje mesečine, širokih senc na cesti… Vstali smo ter se odpravili, da bi uživali zunaj na samotni cesti srečo čudovite noči.Pihal je veter in nizko drevje, ki je stalo sredi prostranega trga, je šepetalo ter se nalahko zibalo. Svetloba je bila izginila z neba; siva, mokra megla je legla od vzhoda do zahoda. Ljudi je bilo malo na cesti; tu pa tam se je prikazala sključena postava ter se izgubila v stransko ulico. Šumelo je vse naokoli – nejasen šum, ki je prihajal bogve odkod…Spala je velika žival; ali že je pričela odpirati motne oči, kriviti hrbet in vstajati.Zaškripala so vrata tu pa tam, prikazal se je zaspan človek v spalni suknji, zazehal je, ozrl se naokoli ter se vrnil v hišo z lenimi koraki. Od daleč se je oglasilo drdranje voz. Nenadno je nekdo v bližini zaklical neko ime. Ta kričeči, surovi glas me je ranil, kakor da bi me kdo udaril s pestjo po glavi. Solze so mi stopile v oči in začutil sem se nneizmerno nesrečnega… Tako je prihajala vsakdanjost s svojo brezobzirnostjo, s svojo umazanostjo, in božja ura spoznanja je minila, kakor da bi se ne bila porodila nikoli…Stali smo na cesti, strah in žalost v očeh. Takrat je prišla mimo dolga vrsta mož, v umazanih, obnošenih oblekah. Obrazi koščeni, temni in samozavestni, roke težke in žuljave. Kakor se je poznalo na predpasnikih in bluzah, oškropljenih od apna, so bili zidarji, ki so šli na delo. Stopali so mimo nas molče, s krepkimi, trdnimi koraki. Nihče izmed njih se ni zmenil za nas; le sključen, bradat starec z zgrbljenim, usnjatim obrazom se je ozrl z neskončno zaničljivim pogledom, pljunil je v stran ter šel po svoji poti za drugimi…Nismo imeli toliko poguma, da bi se spogledali in da bi si segli v roke ob slovesu. Sram nas je bilo in čutili smo se neizmerno osmešene. Ivan Cankar Citiraj Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.Fernando Pessoa Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
nimbus 24. julij 2007 Avtor Prijavi Deli 24. julij 2007 Evo... dobu slike... mal geografije Panorama Triglav... pa kr en, k je mim pršu... pa se mi je nastavu... pizda... Kje ste cankarjanci, slovencenlji in vsi ostali dobrotniki... a sam lidlove reklame še drgnete Citiraj Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.Fernando Pessoa Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
nimbus 25. julij 2007 Avtor Prijavi Deli 25. julij 2007 Jah... škoda k nisi ženska... Citiraj Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.Fernando Pessoa Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
nimbus 28. julij 2007 Avtor Prijavi Deli 28. julij 2007 Kaka scena... grem nardit en u izi trening... pa nisem vedu čist točn kam bi šu... pa si rečem ajd gremo za Savo... pa priletim, na savski most in mi nasproti maha kolesar... itak grem k njemu, ga nahitro premerim, ugotovim, da ima profesionalno cestno opremo, možgani ga hočejo nekam predalčkam a ne gre in ne gre... neki ne štima... ga ogovorim po naše "kuga j zdej mat kur*a, kam grš?" pa neki opleta z rokam okol tistih zadnjih žepou in izdahne nekaj, kar bi znal kej italijanskega bit. Pa ga po anglešk takoj nagovorim, če je italijan, pa pravi da je španec in da ne zna veliko angleško... ok, si mislim in čakam, da vidim kaj hoče od mene in potegne ven iz žepa zetelc na katerem piše Prebold... luba marija ... kako ti naj zdej to razložim... ene petintrideset intersekšnu pa še anglešk ne zna... no, ker vem kakšna jeba je, si mislim, ajd, gremo... te bom pa jaz k ženi prpelu, da ne bo bla sitna zdej ceu dopust No, in greva... pogovarjava se bolj tko, da mu dajem a, b, c, d variante on pa z "yes/no" pol zbira... prehvali slovenceljne in našo prelepo deželico in mi izda da je biu svoje cajte profesionalni kolesar Pred leti je fural za KELME Vprašam Tour? Se nasmeji... pa prav Vuelta Espanja in Giro (Ampak na Trojane sem ga pa špricnu ) U glavnem na hit mi je povedal, da mam zic čist preveč gor in da bi znou na dolgih furah krče met (itak... ), na koncu se mu je pa kar smejalo, ko sem ga pripelou na pravo mesto in se mi je ves srečen zahvaljevou... ma ni tu kej... kolkrat sem biu sam u taki situacij, da bi najraj jokat začeu ... pa vedno pridejo pravi ljudje na pravo mesto tko, da ni panike... you're welcome Citiraj Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.Fernando Pessoa Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Ksenia 28. julij 2007 Prijavi Deli 28. julij 2007 ... pa vedno pridejo pravi ljudje na pravo mesto tko, da ni panike... you're welcome in vedno prava izjava v pravem trenutku... pismo še vedno upam, da jutri ne pada. imava namen že ob 5 štartat izpred avtobusne proti čemšeniški.. rabim tole v tem trenutku Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Zasavka 28. julij 2007 Prijavi Deli 28. julij 2007 dober korak vama želim Citiraj http://th300.photobucket.com/albums/nn10/hidingthepain/th_ththgorgeous.jpg Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Ksenia 28. julij 2007 Prijavi Deli 28. julij 2007 dečko, pri nas trenutno pada in ja želim si,da jutri nekaj ur ne pada, tule pri nas... in koliko drugih izjav ni ravno na mestu ane? Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Ksenia 28. julij 2007 Prijavi Deli 28. julij 2007 sej tu je tud nehal že... nimam ti kej oproščati... glede na to, da sem vsak dan v naravi vidim kaj se dogaja.. i Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Ksenia 29. julij 2007 Prijavi Deli 29. julij 2007 no tko, pa smo doma... očitno se moram navadit, da nobeno stvar več tko vnaprej ne načrtujem nič zato, bomo dan drugače izkoristili. me pa zabava misel, kakšno bi bilo vzdušje danes tule gor, če bi se nekomu drugemu podrlo nekaj, kar bi načrtoval recimo že kak mesec... bi bilo zanimivo a o Porny je poste brisal Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
nimbus 29. julij 2007 Avtor Prijavi Deli 29. julij 2007 a pol nisi šla sam vreme je ja ta pravo... sej če mal pada ni to taka panika... sam mal grehe spere zadnje cajte spim ko dete... če ne dobim svojih osem ur se začnem kar dret Citiraj Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.Fernando Pessoa Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Ksenia 29. julij 2007 Prijavi Deli 29. julij 2007 a pol nisi šla sam vreme je ja ta pravo... sej če mal pada ni to taka panika... sam mal grehe spere zadnje cajte spim ko dete... če ne dobim svojih osem ur se začnem kar dret ma sej vem, sam popoldne moram it v bolnico na obisk, pa bi bila malce pozna če bi šla po tistem ko se je zlil. ob 6 je še fajn šlo... Porny, jst se nikoli ne kregam če še nisi ugotovil Citiraj Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
lia 30. julij 2007 Prijavi Deli 30. julij 2007 Evo, da še sam strnem vtise tukile... da mi ne bi še slina izparela x:Dx No, tisti pir je biu itak na eks in lepo je bilo ugotoviti, da se spet nahajava v nekako normalnem stanju... hribi so carski. v bistvu tuhtam pa kaj je tam gor in ugotovim... prvič... samo okolje simulira mir, gotovost, globino, večnost in drugič... tam gor ne najdete testosteronskih pozerjev (t.j. mentaliteta ljudi).bis spaeter Pa si ziher da ti gledike dobr delajo....pje..jst jih opazim P.S. aja, da ne bo čist mim rdeče niti... nič FUK-al... počutje: KRALJEVSKO x:Dx he, he to ti komu drugemu...to verjamem sam onemu ki čaka na presaditev srca...je vesel sam, da je živ Citiraj ....ŽIVLJENJE JE KOT OTROŠKA SRAJČKA, ZMERAJ PREKRATKO IN ZMERAJ USRANO....neznani avtor Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
nimbus 30. julij 2007 Avtor Prijavi Deli 30. julij 2007 he, he to ti komu drugemu...to verjamem sam onemu ki čaka na presaditev srca...je vesel sam, da je živ ne, ne... to prav teb @ porny: Alll Riiiiiight ena cvetka za danes... Otroci univerzitetnih profesorjev slišijo povprečno 2.150 besed na uro, otroci delavno aktivne populacije 1.250; otroci staršev na socialni podpori pa le 620. Vir: Economist Sam bi dodal še... otroci svetnikov so pa nemi Vijjuuuu Citiraj Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.Fernando Pessoa Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
lia 31. julij 2007 Prijavi Deli 31. julij 2007 Kaj pomeni biti zares živ? Pomeni biti zares "jaz", biti sedaj in biti tu. Reagiramo na glasove preteklosti, na izkustva, predsodke.... Albert Einstein je nekoč rekel , da je laže razcepiti atom, kakor uničiti predsodek... Kaj bi bi bilo , če bi se ločil od svojih občutkov krivde, svojega trpljenja, svojih odporov, svoje ljubosumnosti...? Kaj lahko storimo da bi bili srečni? Nič!Nič ne moremo storiti, nič dodatnega ne potrebujemo.Nekaj moramo spustiti, svoje iluzije, svoje ambicije, svoja hrepenenja... Kako jih izpustimo? Najlaže tako da smo spoznamo da so pač zmotna...tako se jih losamo za zmeraj..... *** kolega Nimbus, prav imate, pohota in strast peljeta dušo in telo v pogubo.... abstinenca in celibat, de si očistim žilje in mozag desetletja in desetletja proučevanja in prakse niso dale odgovora meni in stoletja in tisočletja niso dala odgovora človeštvu.... samo vzrok in posledica, taka je narava ni dobrega in ni slabega, samo vzrok in posledica, tudi če ne poznaš mehanizma kako deluje narava, te vseka po pukli.... samo moč prilagajanja tukaj in zdaj x!x kar je bilo je bilo in kar bo, bo... Citiraj ....ŽIVLJENJE JE KOT OTROŠKA SRAJČKA, ZMERAJ PREKRATKO IN ZMERAJ USRANO....neznani avtor Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
aakhut 31. julij 2007 Prijavi Deli 31. julij 2007 kar je bilo je bilo in kar bo, bo... kar pa ne bo (pa cheprav nebo polno zvezd) pa ne bo... x:Dx zlomk....tralala Citiraj tut che pisker okol obrnesh pa se nanga vsedesh.....she zmeri sedish na dnu piskra Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
nimbus 31. julij 2007 Avtor Prijavi Deli 31. julij 2007 x:Dx ka se režim ko tole berem Oooommmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm... Počutje: KRALJEVSKO Citiraj Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.Fernando Pessoa Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
lia 31. julij 2007 Prijavi Deli 31. julij 2007 kar pa ne bo (pa cheprav nebo polno zvezd) pa ne bo... x:Dx zlomk....tralala pje, pa kaj je te to zaj važno, važno je da sn jst sit pa zvezde gor al pa dol x:Dx ka se režim ko tole berem Oooommmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm... Počutje: KRALJEVSKO se režiš jali, sam se neoš dugo.. tak sn huda, de se mi kr iz nosa pa uh vun kadi.... ti tule obnove iz jako duhovnih knjig štepam, ti pa meni takolele spustiš...toto je skup sklamfal veliki mistik De Mello... si včas mislim, da bi blo več efekta, če bi vsak dan vadla eno uro, kak se šeta po vodi...ko da tule odlomke pišem.... Citiraj ....ŽIVLJENJE JE KOT OTROŠKA SRAJČKA, ZMERAJ PREKRATKO IN ZMERAJ USRANO....neznani avtor Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
nimbus 31. julij 2007 Avtor Prijavi Deli 31. julij 2007 Da ti prinese rožo...rudečo, rudečo, rudečo Ammmm....men je fajn, ko se nasmejim, ker sem takratSREČEN baje Ti samo piši Lia... Citiraj Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.Fernando Pessoa Link to comment Deli na socialnih omrežjih Več možnosti deljenja...
Recommended Posts
Pridruži se debati
Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.