MISC

[nataly]

Lio za predsednico

 

ja, najslabše se je vdat in čakat. Nič čakat, hitro srečko kupit

[tantra]

Hvala bogi za šlosarja, se ni ama nič zlagal - najprej dile spucat(pa nimam smuči v mislih) pol pa vse ostalo.

Glavno, da mu je ratalo.

Ker moja mati šla do šlosara enega takega majnfajnega in fajn plačala, pa ji je vrat zj. Oz. za ziher morala za 14 dni v bolnico, da so jo sploh k sebi spravili.

tak, da sem jaz tu okoli šlosarjev malo previdna.

In ni vsak šlosar tudi dober šlosar

So jo "odnesl" tut slabš že. Odvisn od "majstora".

[nimbus]

čuj Nimbus, jaz si že s plenic vun bajke sposojam, ker so se okoli mene skoz vozili s fajn bicikli, ma so celo dirkali, tak ni bil problem nikoli....

zaj so pa itak vsem zrasli birbauhi, pa se tak razen za volan, ne morjo več nikjer vsest

 

 

tak da furam skoz, sposojene sicer ali jebiga, se počutim mal odbito, ko se s par destletji staro specialko furam, pa malo me iritira k ne morm , čez drn in strn,ampak sam po cestah....tak da ni blema, sam za zment se je , ko ti bo za panoramske furice

 

čuj lia, prvo lepo spomladansko nedeljo greva na rajd. dobiva se pa kjerkol v sloveniji. v najslabšem primeru nima človek v slo več ko ene par urc.

 

bemo, sem tole dobu prejle na mejl. kar rajcig. edin kar je lahka izjavu je "eksuza mua" in "mersi". na "adieu" je pa zmer pozabu.

 

sej bo... še en par tednov teme... pa bo.

 

[krokodil]

bemo, sem tole dobu prejle na mejl

..tile pa ziher ne bodo delali guzve v domu upokojencev cez leta....

[lia]

čuj lia, prvo lepo spomladansko nedeljo greva na rajd. dobiva se pa kjerkol v sloveniji. v najslabšem primeru nima človek v slo več ko ene par urc.

 

 

sej bo... še en par tednov teme... pa bo.

 

 

 

 

ma ja, sej bo, če boma še živa, pol pa mrbit res to zimo mam eno adrenalinsko bombo napovedano, če to preživim, bom pa še bicikliranje s teboj...sem danes glih ponudbe od nezgodnih zavarovanj gledala, da bojo vsaj po smrti mel kaj od mene

 

So jo "odnesl" tut slabš že. Odvisn od "majstora".

 

 

ja pa ne edn, na tisoče ...a si prebral, tožijo hrvaškega zdravnika ki je zlomil hrbtenico novorojenčku, menda da so tožbo dobili...

 

mi glih ena poklicna fizioterapevtka razlagala, da so z udarcem po ritki ob rojstvu , deformirali večino hrbtenic v " civilizacijskem rojevanju"

 

 

pa vsi oni rusi z doktorati , ki se grejo manualno medicino so jih tudi dosti " dotajčili"

 

....tu pr nas je edn , k roma folk k njemu, da jim ravna hrbtenice, kolke, rame spahnjene

 

pa je gostilničar, v drugi svetovni vojni pa bil v RDEČEM KRIŽU v Franciji ko nemški vojak...se ljudje zelo pohvalijo z njim, človek prakse pač....

 

 

en gram prakse več kot tona teorije . press

[nimbus]

danes vzamem iz firbca v roke upanišade, ki naj bi bile del vedske tradicije in izmed napevov, hvalnic, traktatov ( ) predstavljajo predvsem filozofska razmotrivanja. nekak hecno mi je brati te zadeve in nasploh ne priporočam direktno branje teh stvari ljudem, katerih glavno literarno čtivo so merkatorjeve reklame. brez nekega temeljnega metafizičnega, pa čeprav spekulativnega in dogmatičnega, tj. neizkustvenega, dojemanja oz. zapopadanja sveta, je vsaka preprosta pravljica učinkoviteljša. pa vseeno me bolj potegne v vsebino, kot pa recimo biblija. biblije, živi človek, ne more prebrat. pa ezav, pa jakob, potem izrael, pa tete pa strici, bratranci, jao, ljubi bože, to je cela familija do petnajstega kolena. pa kdo je bil s kom in kako to, da je bila sara neplodna x!x ha, ljudje, neplodna. no, v upanišadah so stvari malo drugačnije. ampak dobro. spekulacijo sveta pustim ob strani. ne morem biti tako aroganten. čisto možno je, da se nekomu zdi krof slan, spet drugemu se pa ne zdi AT ALL. ampak, kar me je res presenetilo je naslednji odstavek, ki nekako kaže, da imamo kolesarji na temu svetu preklemansko dolgo tradicijo, in sicer pravi 15i verz: "Z bogastvom se polni in prazni. To, kar je telo, je pesto, bogastvo pa platišče. Zato ko je nekdo oropan vsega imetja, preživi pa njegovo telo, rečejo:"Odšel je samo s kolesom!""

heh, to pa je bajkerska tradicija. samo veselje ni trajalo prav dolgo. zraven je namreč številčna notica, ki seveda pomeni opombe, tam pa na mojo žalost piše, da pa obstaja tudi olivellova varijanta prevoda, ki pravi, da je "odšel z izgubo platišča." to je seveda povsem nepojmljivo. lahko dodam samo nimbusovo podrazličico; namreč, z izgubo litega platišča. na, pa smo spet tam.

v glavnem, zadeva je takšna, svet je ŠE VEDNO in SE VRTI. lita felga al pa karbonski obroči so samo potrebni pogoji spoznanja, ali kot bi se izrazil schopenhauer, so samo principi individuacije. in zapomnite si; bit se ne hrani s pomfrijem in majonezo. če bi temu bilo tako bi imeli namesto knjigarn fast food restavracije in operna hiša bi bila javna hiša v dobesednem pomenu.

 

ok... that's it folks.

 

[Antoninus]

d biblije, živi človek, ne more prebrat.

Ko si že pri Bibiliji...Zadnjič sem izvedel, da zagovorniki urinoterapije najdejo osnovo za to bojda blagodejno poičetje tudi v Bibliji. Pregovori 5,15: Pij iz svojega vodnjaka, studenčnico iz svojega studenca Sigurno najdeš še kaj o o kolesarstvu, če malo pogledaš.

[Antoninus]

Pa še eno filozofsko vprašanje za Nimbusa, ker ne morem spati: Ali je možno, da poimenovanje nečesa pomeni, da smo tisto nekaj izgubili? A ma mogoče Wittgenstein kakšno idejo na to temo?

[mako106]

(Pa še eno filozofsko vprašanje za Nimbusa, ker ne morem spati: Ali je možno, da poimenovanje nečesa pomeni, da smo tisto nekaj izgubili? A ma mogoče Wittgenstein kakšno idejo na to temo?) ...da česa ne izgubiš

[Mitra]

bemo, sem tole dobu prejle na mejl. kar rajcig. edin kar je lahka izjavu je "eksuza mua" in "mersi". na "adieu" je pa zmer pozabu.

 

Tuki bi pa jest rabla eno oreng plenico in totalno nezgodno zavarovanje.

Na koncu proge pa dozo apavrina, ker bi bil adrenalin podivjan.

 

PS: Govorim kot bi zmogla do podna prekolesarit.

[nimbus]

Pa še eno filozofsko vprašanje za Nimbusa, ker ne morem spati: Ali je možno, da poimenovanje nečesa pomeni, da smo tisto nekaj izgubili? A ma mogoče Wittgenstein kakšno idejo na to temo?

 

moji zapiski traktata so sledeči:

 

svet=>dejstva=>stanja stvari=>zveza predmetov=>predmeti=>forma preslikavanja=>slika=>logična slika=>misel=>znak=>smiselni stavek=>jezik=>filozofija=>molk

 

sicer je res, da je sam traktat kratek zapisek njegovih misli tako, da so to zapiski zapiskov. W. je ostal na liniji Kanta. svet kot tak je nespoznaven in vse govorjenje je besedičenje v tri krasne oz. samopozaba. tko, da je tudi mogoče, da tisto kar poimenujemo tudi nikoli ni v našem dojemu. v smislu, da se nam samo nekaj zdi. ti verjetno misliš govor kot substitut za identiteto/spoznanje/posedovanje tako, kot imajo ženske hrano za substitut ljubezni/seksa x!x

 

[lia]

moji zapiski traktata so sledeči:

 

svet=>dejstva=>stanja stvari=>zveza predmetov=>predmeti=>forma preslikavanja=>slika=>logična slika=>misel=>znak=>smiselni stavek=>jezik=>filozofija=>molk

 

sicer je res, da je sam traktat kratek zapisek njegovih misli tako, da so to zapiski zapiskov. W. je ostal na liniji Kanta. svet kot tak je nespoznaven in vse govorjenje je besedičenje v tri krasne oz. samopozaba. tko, da je tudi mogoče, da tisto kar poimenujemo tudi nikoli ni v našem dojemu. v smislu, da se nam samo nekaj zdi. ti verjetno misliš govor kot substitut za identiteto/spoznanje/posedovanje tako, kot imajo ženske hrano za substitut ljubezni/seksa x!x

 

 

 

dogodek= občutenje dogodka= moj odziv na dogodek=občutek=misel= beseda

 

 

osredotočimo se na občutja, bolj v podobnim niansam kot čutimo, manj besed potrebujemo. manj ko je komunikacijskih motenj , čistejše so frekvence

 

torej talent, virtuoznost vaje in čimmanj meteoroloških , kozmičnih in zemeljskih motenj

 

 

moški pa adrenalinski doping=lovske trofeje= deloholizem za substitut ljubezni

 

 

seks je čist navadna potreba fiziološka, zaradi njega ima življenje barve- zaradi občutij , ki jih prinaša, vsekakor lepša simfonija ,če jo spremlja ljubezen v smislu da , sprejemam te in naklonjen sem prijazno do tvojega bitja v vseh njegovih pojavnih oblikah

[nimbus]

dogodek= občutenje dogodka= moj odziv na dogodek=občutek=misel= beseda

 

osredotočimo se na občutja, bolj v podobnim niansam kot čutimo, manj besed potrebujemo. manj ko je komunikacijskih motenj , čistejše so frekvence

 

torej talent, virtuoznost vaje in čimmanj meteoroloških , kozmičnih in zemeljskih motenj

 

 

moški pa adrenalinski doping=lovske trofeje= deloholizem za substitut ljubezni

 

 

seks je čist navadna potreba fiziološka, zaradi njega ima življenje barve- zaradi občutij , ki jih prinaša, vsekakor lepša simfonija ,če jo spremlja ljubezen v smislu da , sprejemam te in naklonjen sem prijazno do tvojega bitja v vseh njegovih pojavnih oblikah

 

lia, da bi blo tko enostavno. že samo pri dogodku se vse ustavi. kaj je dogodek dogodek je sprememba stvari glede na čas. pa smo že tam... kaj je čas kaj je sprememba na prvo si ne znam odgovorit, sprememba je pa spreminjanje stanja stvari glede na zakon vzroka in posledice. ampak, ker se stanje spremeni je vsebina vzroka nujno različna od posledice. kje je zdaj link, tj. poezava deduktivne eksplikacije vzočno posledične relacije ni. je samo induktivna in kot taka nezanesliva. potem pa še druga različica iste plati kovanca. mi ne gledamo z očmi, ne tipamo s prsti, ne vonjamo z nosom itd. temveč z možgani. če aktiviraš določen možganski del tako in tako boš videla fatamorgano, imela prisluhe itd. torej, v limitnem primeru pridemo do solipsizma. vse, prav vse, kar se nam dogaja, vsa naša tako zvana objektivno zapopadena realnost vključno z nočnimi in dnevnimi sanjarijami, poglobljeni potopi zavesti v kakršnekoli reči (ljubezen, seks, knjige, potovanja, second life itd, bla, bla, bla) je naša resničnost in prav vsa je v tem pogledu subjektivna in medsebojno enakovredna. in wittgenstein ravno tu pravi, da je zato ves govor zamanj in da moramo molčati. v ne tako matematičnem jeziku bi dejal, da si ne znamo prisluhniti. tko nekak.

 

[lia]

lia, da bi blo tko enostavno.

 

 

 

saj nisem rekla , da obvladam

 

 

 

subjektivna in medsebojno enakovredna. in wittgenstein ravno tu pravi, da je zato ves govor zamanj in da moramo molčati. v ne tako matematičnem jeziku bi dejal, da si ne znamo prisluhniti. tko nekak.

 

 

 

sam, da se tu pa tam občutimo

 

 

 

ostalo bom komentirala , ko najdem slovar tujk

[nimbus]

danes sem naredu pa dve stvari, ki jih že dolgo nisem. najprej sem se zjutraj zgodaj zbudu, pojedu zajtrk in šou na tek. da, organizirana gorska tekaška prireditev tu pri nas. se zrihtam, prijavim, se mal pomenmo s znanci kolesarji in nekaj tekači in hop u hrib. kaj je to delal z zajtrkom v želodcu. nikoli več ne jem prej. pa še proge nisem poznau. in ga začnemo grabit, ampak men je na sredin ratal tako slabo, da nisem vedel kaj naj naredim. k sreči je blo tolk pulza, da nisem mogu razmišljat, ker drugače bi se sigurno ustavu. in to kakšen klanec, en del čisto navpičen. bolj ko sem pritiskal, bolj se mi je vrtel, bolj mi je blo vseen kaj se nardi. u glavnem, na cilj sem nekak pršu, verjetno čisto zabuhel. res ne vem kaj je tem čudnim ljudem, da to počnejo. pa tuhtam, pol ko vzameš topel čaj v roke in rečeš par besed s sotrpini "kje je un zadnjič biu in to", čisto preprosto uživaš tam nekje sredi jase, brez obveznosti, s telesom ki se pobira od napora, takrat pač veš zakaj to počneš. če bi biu doma bi spiu ta deset kofe in ta tret aspirin in neki bi me glava bolela in ne bi točno vedu zakaj.

no, popoldne sem naredu pa še eno stvar, ki je že dolgo nisem. spoznal sem namreč neko dekle. in to v krvi in mesu, dragi moji. in se mi ful fajn zdi, da sem lahka biu to kar sem in da je blo super. celo zelo veliko sem govoru. kar ne morem verjet samemu sebi. pa to bi razlagu kompletne traktate. tko, da... dobro je vedeti, da je nekje nekdo, ki razmišlja s svojo glavo in ni povprečen rezultat družbene moralnosti.

pa luna nam še vedno sledi. tudi ona še ni obupala. in če ona ni obupala, le zakaj bi potem mi. tako, zdej grem pa spat. sem se tako najdu čokolade, da mi je kar slabo. (spet)

 

[lia]

jaz pa nč od nća

 

smrt...potlej pa vsi filozofski pa ostali pomisleki odpadejo....golota ...praznina

 

 

 

kr nč več ni

 

 

tako nekako na suh nategnjeni vmremo

 

 

čisti nesporazum

 

***

 

 

pa tud to ne vem , kakšne farbe naj bo bicikl....

tak prazno je vse......sneg je tam gor, bo treba mal v gore zlest , od tam je svet prijaznejši, z vrha stran od ponorelega sveta

 

 

***

 

 

če mi še kdo čestita za rojstni dan ga bom na njuško

 

 

pa folku se je zrolal, še kr prejemam voščilnice za rojstni dan, pa rože pa telegrame....mamicu jim vidim, a je to kak red al kaj

 

pa kdo se naj veseli, če je vsako leto starejši

 

z zakonom treba prepovedat , pa visoke kazni napisat

 

po 25 tem niaš kaj voščit več

[Antoninus]

Berem, da je imel Newton zanimivo življenje. Bojda se je večkrat zgodilo, da je zjutraj, ko je postavil noge s postelje na tla, večkrat obsedel čisto imobiliziran zaradi navala misli v glavo in tako ostal več ur.

[lia]

Berem, da je imel Newton zanimivo življenje. Bojda se je večkrat zgodilo, da je zjutraj, ko je postavil noge s postelje na tla, večkrat obsedel čisto imobiliziran zaradi navala misli v glavo in tako ostal več ur.

 

 

e Antonio, kr nekaj takih poznam imobiliziranih poznam, eni se še na noge ne postavijo....ampak reveži obležijo pod težo udarnih misli

 

evo ratal mi je, gazila danes pod večer , evo ne lažem ker nisem ne ribič in ne lovec, evo majke mi , do riti se je udiral sneg, pa fajn pa dauč se vidlo, pa tišina , tista zamolkla od snega...lepo, že skor kičasto

 

 

sam da mi neo, zaj keri prletal povedat, da mam pač kratke noge

[nimbus]

jaz newtonu, navkljub omenjenemu navalu misli, ne zamerim siceršnje nevednosti.

 

namreč...

 

ob njegovi smrti je imeu kant komaj tri leta.

 

[nimbus]

biografije filozofov so precej dolgočasne.

 

povečini jih lahko razdelimo v tri glavne dele:

 

1. se je rodil

 

2. je razmišljal

 

3. je umru

 

 

pravo veselje dobimo, če se ustavimo pri točki dve.

 

to mi je prišlo na misel ob ogledu tegale dokumentarca.

 

[lia]

govori nam o smrti, Nimbus

 

 

o tisti , ki pokosi nepričakovano

 

o , tisti , ki prihaja počasi in boleče

 

govori nam o tretjem koraku

[krokodil]

Prva rana je smrtonosna, ali srećom, druge dvije su bezopasne...

[nimbus]

smrt, smrt... men se bo strgal

 

evo, za pokušino

 

men ta svet ne da spat. ma, ti povem... se bom zapru u votlino in bom šou matrike študirat.

 

lia, ko umremo se razpusti naša naučena predstava prostora in časa, v trenutku (in ne korakoma) se pozabijo vse povezave razuma, tj. tistih stvari, ki nam sugerirajo, da če se naredi npr. A potem se zgodi B. ne, takrat bomo zrli danost celokupno, vso, just like it is. vse kar je bilo, je in bo, vse možne transformacije, modifikacije, različice in podrazličice vseh multiverzumov od Leibniza naprej, bomo zrli v neskončni enosti (in an instant).

 

ej, komi čakam...

 

a gremo na skupinskega

 

grem mal meditirat. če se več ne javim pomen, da sem se sreču z antinimbusom.

 

[lia]

za skupinskega nekaj let prepozno

 

časi darkerstva so za menoj

 

 

***

 

vsa ta velikanska balonasta gmota filozofskih smrti se razblini ob eni sami izkušnji smrti od blizu

samo z opazovanjem, s čutenjem

 

 

o svoji lastni, ti nikoli ne bom mogla ničesar povedati

 

 

***

 

telo sedež prijetnosti in užitkov, pa tudi domovanje bolečine

"Kot naj ne bi poskušali zdraviti oči ločeno od glave

ali glave brez telesa,

tako tudi nikar ne zdravite telesa,

dušo pa bi pri tem puščali vnemar..."

(PLATON)

[nimbus]

ja, racionalne tolažbe ni.

 

ker ravno racio žaluje.

 

mene je ravno smrt bližnjika poslala na pot filozofskih vprašanj.

 

do takrat sem si pa predvsem krajšal čas od kosila do kosila.

 

smrt bi bilo potrebno de-žalostirat. prebral roman "sanje v megli". čista milina. neskončno modro nebo, prostrane bele širjave, jarange, surovi tjulnji, reprodukcija, odhod. oni pojmuje smrt povsem drugače. če bi šel sam s to kulturno prtljago tja, verjetno ne bi preživel. že ko bi posredno zahtevali od mene da grem prostovoljno v belo smrt, bi hotel imet vse prispevke in zavarovanja in bi hotu futrat golobe v parku dokler sama teta kosa ne pride pome. če bi pa kakšen čukč prišel v našo družbo in gledal naše žalostne obraze na pogrebih, kaj obraze, pogreb sam, potem pa tudi on ne bi vedel povedati kaj si lahko sploh začne z vso to svojo svobodo počet. do sedmih zvečer so itak vsi po nekih čudnih pisarnah, potem pa gledajo ene čudne škatle k iz njih takšen napol histeričen glas hrešči, zgledajo nesrečni, potem pa še jokajo ko zapustijo ta brezup. vprašaj čukča, če hoče bit zavarovan do zob... vprašaj ga če se boji smrti.

 

vse to je naučeno in četudi ozaveščeno, prav nič lažje, prav nič lahkotnejše, ko nas dejansko doleti. nas ali naše bližnjike.

 

se mi pa primer čukčev zdi zanimiv, ker kaže na drugo možnost... ker ustvarja možnost svobode. videz svobode navidezne svobode

 

čuj, lia... tega pa jaz neavem.