MISC

[nimbus]

Antoninus, mene pa zanima kje ti vidiš upravičenost lastnine

 

recimo, lockova ekspozicija gre v praktično smer. skozi evolucijo družbe je začel človek iz same nuje po preživetju kultivirat svoje naravno okolje. vsakemu je po tej osnovi kultivacije pripadal pridelan sad. vendar je to nezadovoljivo. iz kakšne pravice so si polastili zemljo x!x nekdo je moral priti s štirimi koli v rokah, jih zabiti v zemljo in zakričati daleč naokol TO JE MOJA ZEMLJA.

 

marx in teorija vrednosti. ravno zaradi te nepravičnosti oz. nezadostnosti spontane razdelitve stvari po načelu moči in uvida, da pravzaprav nič ni od nikogar (vsaj kar se zemlje tiče), postavi marx vso vrednost v delo. in res, edino kar posedujemo je delovna sila. ostalo smo ali podedovali ali pa dobili od boga (bog tu v metafizičnem smislu, edino če mi pokažete znanstvenika, ki dela kvarke in tako materijo naprej ex nihilo). in potem vključimo v ceno proizvoda takorekoč vse stroške dela, tj. tudi stroške dela organizacije kapitalista. dobimo stroškovno ceno. ampak noben ne prodaja po stroškovni cen. to zadnje plus stopnja dobička je maloprodajna cena. in marx se tu na ključnem mestu vpraša, ja od kje za hudiča pa dobimo to vrednost dobička sej ne more padit iz neba x!x odgovor je v presežnem delu delavcev. po domače povedan. od sedmih pa do devetih zjutraj delate za sebe, od devetih zjutraj pa do devetih zvečer pa za kapitalista. no razmerje je malo ugodnejše, čeprav samo navidezno. v mpc predstavljajo stroški vsega dela (tudi managerskega) manj kot 40% (različno po branžih, ampak za ilustracijo). če izključimo iz verige miljon lešinarjev (trgovce... vele, na drobno, na grobo, odspred in oduzad itd.) je mpc vsaj enkrat večja od stroškovne cene (delo trgovca itak ni delo, o tem ne debatiram ). to pomen, da predstavljajo str. dela 20% mpc. če delate eno časovno enoto zase, morate naredit štiri za kapitalista. čisto empirični izračun. od sedmih do devetih je dve ure, plus 2*4=8 pa pridemo od devetih do petih popoldne za kapitalista

 

marx izhaja iz materializma. imamo svet in ta svet je omejen. sestavljajo ga kvarki, ki sestavljajo naprej protone le-ti pa v različnih kombinacijah z nevroni in elektroni tvorijo materijo. iz iste snovi smo sestavljeni ljudje. da pa ljudje zadržimo formo, ki nam je bila dana, potrebujemo določeno interakcijo (kvarkov, protonov, atomov) s svojim okoljen, drugače se z njim razstopimo in ne vemo kaj je od tam naprej. torej, vse kar človek počne na tem svetu je, da v otroškem peskovniku koplje pesek in si ga meče čez ramo. ker je pa v svojem pogledu tako ozek in slep, praktično ne vidi velikost celotnega peskovnika in dejansko misli, da je to njegov proizvod. v bistvu pa ne ustvarja ničesar. kje je nova vrednost energija, ki jo pri tem uporablja je prišla direktno iz njegovega okolja oz. sonca. torej, moja trditev je, da karkoli je človek naredil, prav nič... NIČ, NIČ, NIČ, NIČ, NIČ, ni sam prispeval, razen, opa... razen svojih ŽELJA. vse mu je bilo dano, prav vse kar ta človek počnem tukaj in zdaj, mu je bilo dano. on sam se je pa odločil, kar bo s to materijo in energijo tu in zdaj počel. in arhimed je natočil vodo v bazen in iz tega potegnil svoje zakone, nekdo drug je vzel pa štiri kole in jih zapičil v zemljo in izjavil svojo bedasto trditev.

 

torej, marx pravi, da je edina upravičena lastnina tista, ki temelji na delu, tj. delovni sili. to pa zato, ker ljudje nekako hočemo obdržati to strukturo atomov in je za to potrebno delo, ki se pa v povprečju ljudem upira. torej, po naravi imamo raje "lejžr in plejžr", kot pa delo, zato naj bi bila to stimulacija oz. pravičen del na danosti stvari.

 

jaz pa pravim, da nič... NIČ, NIČ, NIČ, NIČ ne zadostuje pogoju upravičenosti lastninske pravice. lastninska pravica je neposredna manifestacija moči; fizične, finančne, pravne, vojaške, psihološke, politične. whatsoever. moč je pa posledica človeških želja, da se materialno ne porazgubi z okoljem; želja po čutnih ugodjih, po varnosti, po reprodukciji itd. torej vrednost... kar se tega tiče je že vse tukaj. vso materijo, ki jo bomo kdajkoli imel je že tukaj in vsa energija je že vprogramirana v sonce. vprašanje je samo kaj bomo zdaj mi s tem počel. ali se bomo porazdelili v ene čudne države, delali po 24h na dan, da bomo hitrejši od sosedov, pa čeprav s tem nimamo kaj počet in na koncu polovica pristane na smetišču, samo zato, da si bomo nekurantno robo porivali sem ter tja, od česar imajo največ mediji, marketing in trgovci. ali bomo pa poštekali, da je v bistvu vse tu, končno enkrat uporabili svoje znanje in obrzdali svoje strasti, svoje želje, svoje gone.

 

ok, mal dolg sem biu. mene lastnina zanima in tudi kaj si vi mislite o tem

 

[Antoninus]

Antoninus, mene pa zanima kje ti vidiš upravičenost lastnine

Fascinantno je dejstvo, da lahko ustvarjamo novo in novo vrednost, ne da bi ustvarili en sam nov atom materije. Danes bi vsakdo, ki naredi nek izdelek in mu ga nato nekdo drug vzame brez kakršnekoli kompenzacije, vpil, da je bil okraden. Delo ti da občutek lastnine. Ko človek izgubi svojo zemljo (evo ti lastnine ), nima ničesar za tržiti, razen svoje delovne sile. Razlastninjenje je torej eden od pogojev nastanka kapitalizma. Ker pa zakon ohranitve snovi velja v svetu vedno in povsod, je vrednost vsakega blaga lahko samo seštevek vseh vrednosti surovin in dela, ki ga blago vsebuje. Zato je potrebna goljufija s presežno vrednostjo, da pridemo do profita. Vsaka surovina tudi že vsebuje neko delo, vsako orodje vsebuje delo. Prav tako vsebujejo delo surovine tega orodja in orodja za izdelavo tega orodja in tako (teoretično) nazaj v neskončnost. Za nekaj ustvariti je že potrebno nekaj imeti, po domače povedano. Tu nastane problem začetka produkcije pri človeški vrsti. Kdo je ustvaril presežek fiksnega kapitala, ki je potreben za produkcijo in s čim, saj le-ta prav tako potrebuje fiksni kapital za svojo produkcijo? Letni proizvod blaga v neki družbi mora imeti neko bazo v produkciji prejšnjega leta. Kako se tak ciklus lahko začne? Sredstva produkcije in socialna organizacija dela se ves čas spreminjata: tolkači se nadomestijo z ostrim orodjem, kamen se nadomesti z bronom in železom, ročno delo s stroji ipd, vedno pa so za ustvarjanje potrebna neka predhodna sredstva...Od kje zdaj tu naenkrat vznikne lastnina produkcijskih sredstev? Tako na prvo žogo bi rekel, da je potrebno nekoga oropati in mu vzeti sredstva...ampak od kje ima ta, ki je bil oropan ta sredstva, kajti za njihov nastanek so že bila potrebna sredstva ...Toliko zaenkrat o začetkih...pustim nerešeno

Lastnine pa, kot praviš, je primarno morala biti manifestacija moči. Kajti ni razloga zakaj bi prav ti razglasil nek kos zemlje za svojo in ne kdo drug, še preden bi na njej karkoli počel. Po mojem se je pojem zemlje kot lastnine razširil z začetkom agrarnih družb v neolitiku, ki so prvič ustvarila presežek hrane, ki ga je nato bilo potrebno varovati. Ker pa si lahko predstavljamo tudi lovca in nabiralca, ki se buni, kje je njegovo kopje, bom zaključil tako: Lastno delo vedno prevajamo v lastnino. Tako si nekdo lasti kos zemlje s tem, da ima pot, ki jo je opravil, da jo je odkril, za svoje delo. Tako so si pomorščaki lastili novo odkrite dežele. Tudi če pride do anarhije in popolnega razlastninjenja bo nekdo še zmeraj zvezal dve palici skupaj in temu rekel: moje. Resnica pa je, kot si rekel, da je vse že dano. Ampak ker je to bilo jasno samo prakomunistu Jezusu Kristusu, Budi in še enim par podobnim, sem jaz zato, da se dosledno upošteva, da delo pripada tistemu, ki dela in se tako zruši kapitalistični sistem, da delavec dobi plačano celotno delo, kar je edino pošteno. Pa še ironija bo, ker ena od floskul kapitalizma pravi, da velja, kar sam storiš in da je tvoj trud vedno poplačan in podobno. Če bi se kapitalizem držal lastnih floskul, ne bi mogel obstajati.

[lia]

Kdor nima premoženja je hlapec. (Ivan Cankar)

 

 

zato smo slovenci narod hlapcev, ker so nas stoletja z lastnino obvladovali tujci.

 

točka. pika. ende. finito

 

 

kdor ma premoženje, ma oblast, pravico in čast

 

 

v tem svetu

 

 

to dojameš, ko si star.......

 

 

****

 

to ni moja teorija to je samo preblisk ob vašem globokumenem razmišljanju o lastnini, morda celo neumesten

[tantra]

Cekin & prijazne [medene besede/ne preosladne] "prodornemu" odpirajo večino vrat u lajfu.

Only prijazne [medene besede/ne preosladne-)] pa malo manj. -)

[nimbus]

tale neskončni regres me spominja na kanta. spoznavamo lahko samo s pojmi, ampak pojem sam je že neko spoznanje. vprašanje se potem glasi: Kaj je bilo prej; Butec ali Butec

lastnina zemlje se mi pa zdi pomembna zaradi tega, ker je ljudem ta privid povzročil že toliko gorja in težav. čeprav mi je popolnoma jasno, da lahko o tem govorim z enim od tisoč primerkov človeške vrste, ki bo razumel argument, me to še vseeno ne odvrača od tega, da bi kazal na neko banalnost, ki se ji v življenju vsi podrejamo kot božjo dano zapoved, pa je v svoji strukturi in vsebini duhec z velikimi očmi. kar bi rad povedal glede marxa je samo še to, da jemljem delovni čas za primeren delilnik za družbeno delitev dela, s tem da bi vzel delovne ure kot take. delovna ura inženirja in kopača rovov je zame enako vredna. brez prvega ni drugega, vice versa in ne zagovarjam teorije, da potem pa inženirjev ne bi bilo. človeško bitje smatram (po aristotelovem začetku metafizike), kot bitje, ki od vsega začetka stremi k vedenju in sem mnenja, da ljudje študirajo matematiko, fiziko, elektro, filozofijo iz notranje nuje in ne nekih prihodnih koristi, ki bi jim odtehtale sedanje muke učenja. tisti, ki tako študirajo itak ne doštudirajo oz. so slabi v svojem poklicu. seveda to pomeni arbitrarno določanje vrednosti in popolnoma nič prostora za finančna nategovanja, borznih špekulacij itd. v takem sistem bi si lahko človek z res nad-, nad-, nadnaravnimi sposobnostmi ustvaril par hiš in mogoče manjši konvoj avtomobilov, nikoli in nikdar pa ne bi prišlo do billa gates-a in onih lastnikov nebotičnikov. in predstavljam si, da je to za marsikoga nesprejemljivo, saj bi morali živeti po kategoriji duha in ne potrošnje. vse bolj se bojim, da bo vsakršna revolucija, ki nas čaka, samo zamenjala upravljalce, sam sistem se zna pa še poslabšat.

kar se pa nekonsistentnosti kapitalizma tiče, je pa o tem že v pradavnini pisal joseph schumpeter, ki zamenja smithovo nevidno roko s kreativnim uničevanjem. zelo posrečen izraz. takoj, ko smo v ravnotežju se zadeva sesuje. in res, v kapitalizmu ne sme biti srečnih in zadovoljni ljudi. in jih tudi ni. po definicij. če te ne ženejo goni, slepila, strahovi in hrepenenja, potem si v ravnovesju. in takrat se potrošnja ustavi, fabrike se zaprejo in skupaj lahko motrimo večno nebo.

 

lia, tvoj post je čisto vmesni. kot sem napisal, se zavedam posledic lastninske pravice, zato pa o njej tudi razmišljam. cankarja sem pa bolj tako dojel, da smo hlapci predvsem v duhu, ker tiste nemške hochštaplerje bi lahko nagnali, če bi imeli jajca. gre mi pa za samo upravičenost. ljudje trepljajo recimo bill gatesa po ramenih, ko pomaga tretjemu svetu in se ne zavedajo, da je ravno bill gates&co. soudeležen pri povzročanju tretjega sveta. monopolna politika, nemogoči pragovi za vstop konkurence itd. dobrodelnost je že zdavnaj biznis. ampak tu se ne spuščam v to debato. to razmerje pa ni 1:1000 temveč 1:100000000. pogovori na ravni gostilniškega prerekanja me pa ne zanimajo.

 

in ker ima kmalu rojstni dan največji nihilist vseh časov je prav, da se v marksističnem duhu in kapitalističnem kontekstu spomnimo nanj z njegovimi besedami:

 

»Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil, kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi?« (Mt 16,24-26)

 

Ooommmmmmmmm...

 

[tantra]

... ljudje trepljajo recimo bill gatesa po ramenih, ko pomaga tretjemu svetu in se ne zavedajo, da je ravno bill gates&co. soudeležen pri povzročanju tretjega sveta. monopolna politika, nemogoči pragovi za vstop konkurence itd. dobrodelnost je že zdavnaj biznis ...

... ima kmalu rojstni dan največji nihilist vseh časov je prav, da se v marksističnem duhu in kapitalističnem kontekstu spomnimo nanj z njegovimi besedami:

»Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil, kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi?« (Mt 16,24-26)

Ooommmmmmmmm ...

In uporabljaš MS Windows OS, MS Office, al kako ?

[Antoninus]

Ni časa. Za velike razvlečene besede. Za traktate. Taka res globokoumja.Tak dolgčas. Velik egotrip. Dolgčas. Oh. Oh. Oh. Res, hvaležna sem, da se mi ni treba ukvarjati z logistiko medčloveških odnosov. Ker teorija je točno to. Pejt pa ujem lisico za rep.

To je triumf oblasti nad ovcami. Ukinitev vsake teorije iz šolstva in glav ljudi. 90% preboja v vednosti je prišlo skozi teorijo. Tudi če se ukvarjamo z empirijo, se še vedno moramo vprašati, kaj izsledki pomenijo, ali pa bi to rajši prepustili drugim?

Hvaležnost, da se nam ni treba ukvarjati s teorijami, povzroči samo to, da teorijo in s tem tudi prakso vladajočega razreda privzamemo kot samoumevno. Odklanjanje teorije in mišljenja je deklariran bankrot duševnega življenja.

Naj živi filozofija!

[nimbus]

In uporabljaš MS Windows OS, MS Office, al kako ?

 

če boš še enkrat prebral moj zgornji post boš ugotovil, da sem podal samo misel brez argumentacije.

 

sem pa argumentiral zakaj ne argumentiram.

 

še enkrat... preveč besed in energije, da bi nazaj dobival neargumetnirane enovrstičnice na prvo žogo.

 

antoninus, ko že o filozofiji. pred kratkim je dobil tine hribar državno priznanje. kao prvi filozof. in mi je bila všeč njegova misel s smislu; "sej pravijo, da je to nekoristno početje, filozofiranje v sofističnem pomenu in daj se že spravi kaj koristnega počet in temu deloma celo pritrjujem. vendar na dolgi rok, je filozofija najkoristnejša, najproduktivnejša znanost vseh znanosti."

 

[tantra]

... ljudje trepljajo recimo bill gatesa po ramenih, ko pomaga tretjemu svetu in se ne zavedajo, da je ravno bill gates&co. soudeležen pri povzročanju tretjega sveta. monopolna politika, nemogoči pragovi za vstop konkurence itd. dobrodelnost je že zdavnaj biznis ...

In uporabljaš MS Windows OS, MS Office, al kako ?

če boš še enkrat prebral moj zgornji post boš ugotovil, da sem podal samo misel brez argumentacije.

sem pa argumentiral zakaj ne argumentiram.

še enkrat... preveč besed in energije, da bi nazaj dobival neargumetnirane enovrstičnice na prvo žogo.

Očitno si kritičen do Bill Gatesa. Uporabljaš pa njegove oz MS produkte.

Anti Bil Gates users so na Linuxu, BSDju, ...

http://distrowatch.com/

MS produkte [večinoma "nelegalne", v kolker ne gre za rabo v podjetju] uporabljajo, ko ni odprtokodnih možnosti enako kvalitetnih. -)

[lia]

lia, tvoj post je čisto vmesni. kot sem napisal, se zavedam posledic lastninske pravice, zato pa o njej tudi razmišljam. cankarja sem pa bolj tako dojel, da smo hlapci predvsem v duhu, ker tiste nemške hochštaplerje bi lahko nagnali, če bi imeli jajca. gre mi pa za samo upravičenost. ljudje trepljajo recimo bill gatesa po ramenih, ko pomaga tretjemu svetu in se ne zavedajo, da je ravno bill gates&co. soudeležen pri povzročanju tretjega sveta. monopolna politika, nemogoči pragovi za vstop konkurence itd. dobrodelnost je že zdavnaj biznis. ampak tu se ne spuščam v to debato. to razmerje pa ni 1:1000 temveč 1:100000000. pogovori na ravni gostilniškega prerekanja me pa ne zanimajo.

 

in ker ima kmalu rojstni dan največji nihilist vseh časov je prav, da se v marksističnem duhu in kapitalističnem kontekstu spomnimo nanj z njegovimi besedami:

 

»Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil, kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi?« (Mt 16,24-26)

 

Ooommmmmmmmm...

 

 

 

 

 

ja lepo. da omenjaš Jezus iz Nazareta sama bi pridjala še MALEGA PRINCA od Saint Excuperya in zgodbo o njem in o roži, to je moja cvetlica , taka je kakor vse druge, samo ona je "moja" , skrbim zanjo....

 

 

projiciram vse skupaj na Lastnino kot tako, to je moj košček travnika, to je moja gredica, to je moja knjiga , to je moje kolo, to je moj patent, to je moja izboljšava ....vložil sem toliko svoje energije v to, svojega denarja, svojega znanja, to je moje stanovanje......

 

 

 

skrbim za to- gledam to- negujem to-

 

 

lastnina je tudi breme- npr. rek : zemlje ne moreš jesti-

 

 

ne vem zakaj bi apriori vse kar je lastnina bilo negativno preoznačeno, mi z našim lastnim ravnanjem in početjem to označujemo

 

 

tele grešne misli so me včeraj obšle in danes sem jih zapisala vam v razmislek

 

 

to da je Nazarečan rekel, pustite vse in pojdite za menoj, to je že lepo

 

 

sam rekel je tudi , da naj vse kar delamo, delamo z ljubeznijo , torej smo blagi, dobrotljivi, ne mislimo hudega in ne želimu bratu , kar ne bi želeli tudi sebi...kar seveda za nas slovenski živelj bolj slabo velja, ker mi se počutimo bolje, če vsaj krava sosedu crkne

[krokodil]

Ljubite svoje sovraznike kot svoje bliznje.

 

 

....ker ponavadi so to eni in isti ljudje...

 

 

 

[lia]

Kaj se razburjaš Kroko

 

 

itak

 

 

pa spet si picajzlast, če gremo drobit , trančirat imamo veliko problemov tudi s tem , kako bi sebi želeli in delali dobro, kaj šele svojemu bratu ali svoji lastnini

 

 

in iz tega sklepam, da je prav če , da se takrat ko se vlaga energija, trud čas, to s sinergijo povrne temu , ki je vlagal...

[nimbus]

bi imel pa še en predlog kar se lastnine tiče. sej mene lastnina moti samo v toliko, ko vidim toliko lačnih ust (teh je v miljonih) na eni strani, po drugi strani pa take cifre teh bogatašev, da se ti začne počas vrtet. mislem, ko gre zvečer bill spat si po mojem reče... bemo boga, kakšen je ta svet. karkoli naredim, pa če ga še tako posrejem, meni je račun veča in veča. tut če ne bi hotu... ko enkrat imaš določen prag, enostavno ne moreš zgubit. torej, vsakemu po zakonu kos suhega kruha, kozarec tople vode in streho nad glavo. tisti, ki tega nima lahko gre in si vzame. ne resno. tudi obdavčevanje. ne dohodninska olajšava. pri davku na dobiček pa še staro mamo v stroške spravt a ne. treba je določit limit. pod tem limitom je davčna oaza (sem spada tisti kos kruha, kozarec vode in streha nad glavo), tako za firme kot za osebe, nad to limito naj se pa tekmuje, jebe, posiljuje, nateguje. torej, seveda sem za to, da se tistemu, ki je vlagal povrne trud in sinergija, vendar sem tudi za to, da se tistega, ki je grabil brez ozira na soljudi, omeji. in tu ti lahko ravno z jezusom odgovorim. človek ne more biti blag in dobrotljiv, če ga obkrožajo agresivni in častihlepni ljudje. po mojem mnenju, država ni za to tu, da pobira davke in redi uradnike, temveč da zagotavlja enakopravnost in pravičnost.

 

[lia]

sanjati o pravici je velik greh

 

 

prosto po Cankarju, kakor je hlapec Jernej ni nikoli našel pravice, si niti najmanj ne domišljam , da jo bom jaz

 

 

zato so mi bližje Ezopove basni

 

 

Lisica in grozdje pa tako

 

 

vseh visokih duhovnih vseljubečih traktatov pa komajda še kaj preberem, ker je toliko krivic in bolečin in trpljenja na svetu okoli mene , v neposredni bližini, da do milijone lačnih ob ekvatorju sploh ne pridem,

 

 

še dobro da nisem Nazarečan, da bi bilo od mene odvisno, ali se bo rešil svet

 

sem samo prah v padanju

[Antoninus]

antoninus, ko že o filozofiji. pred kratkim je dobil tine hribar državno priznanje. kao prvi filozof. in mi je bila všeč njegova misel s smislu; "sej pravijo, da je to nekoristno početje, filozofiranje v sofističnem pomenu in daj se že spravi kaj koristnega počet in temu deloma celo pritrjujem. vendar na dolgi rok, je filozofija najkoristnejša, najproduktivnejša znanost vseh znanosti."

 

Amen.

Kar se pa ekonomskega sistema tiče, se pa čisto strinjam. Treba zagotoviti nek dostojen minimum s temeljnim univerzalnim dohodkom, potem pa območje nategovanja in računovodskih čarovnij, če tako hočejo...pa morda omejiti navzgor dobiček, da imajo vsi lahko temeljni dohodek.

 

kar bi rad povedal glede marxa je samo še to, da jemljem delovni čas za primeren delilnik za družbeno delitev dela, s tem da bi vzel delovne ure kot take.

 

To je tudi edino smiselno. Meščanska ekonomija zagovarja, da ima vsakdo bodisi kapital, rento ali delo in od tega dohodek. Vsi trije viri kao ustvarjajo vrednost, čeprav je jasno, da samo delo ustvari dodano vrednost.

[nimbus]

Kar se pa ekonomskega sistema tiče, se pa čisto strinjam. Treba zagotoviti nek dostojen minimum s temeljnim univerzalnim dohodkom, potem pa območje nategovanja in računovodskih čarovnij, če tako hočejo...pa morda omejiti navzgor dobiček, da imajo vsi lahko temeljni dohodek.

 

ja, na univerzalni temeljni dohodek sem delal pred leti neko seminarsko. ideja je super samo si sploh ne predstavljam političnega konsenza. tako, da bi v "realpolitik" najprej predlagal negativno svobodo, tj. da je spodnji sloj izvzet iz davka. dobiš kartico, kupiš v trgovini stvari... jo pokažeš in imaš 20% ceneje. in ostalo. sam bi npr. mogoče že imel kakšno firmo, ker si predstavljam, da bi znal prodat kakšen del svojega telesa (pa magari možgane), ampak za birokracijske pujse pa res ne mislim delat. nimaš še nobene stranke oni ti pa pošljejo prvi mesec računov, da se ven ne vidiš. gospodarsko nimamo šans. politiki samo nabijajo. vse je samo na papirju. negativno realno, dragi moji. no, kasneje pa pozitivno svobodo v obliki UTD. da bi imel za pod zob in streho na glavo, se oblečujem pri rdečem križu in se posvetim samo zadevam, ki me zanimajo. kraljevsko bi blo. da bi bil člobek fraj... si ti to predstavljaš grem... da se ne razveselim preveč.

 

[Antoninus]

ja, na univerzalni temeljni dohodek sem delal pred leti neko seminarsko. ideja je super samo si sploh ne predstavljam političnega konsenza. tako, da bi v "realpolitik" najprej predlagal negativno svobodo, tj. da je spodnji sloj izvzet iz davka. dobiš kartico, kupiš v trgovini stvari... jo pokažeš in imaš 20% ceneje. in ostalo. sam bi npr. mogoče že imel kakšno firmo, ker si predstavljam, da bi znal prodat kakšen del svojega telesa (pa magari možgane), ampak za birokracijske pujse pa res ne mislim delat. nimaš še nobene stranke oni ti pa pošljejo prvi mesec računov, da se ven ne vidiš. gospodarsko nimamo šans. politiki samo nabijajo. vse je samo na papirju. negativno realno, dragi moji. no, kasneje pa pozitivno svobodo v obliki UTD. da bi imel za pod zob in streho na glavo, se oblečujem pri rdečem križu in se posvetim samo zadevam, ki me zanimajo. kraljevsko bi blo. da bi bil člobek fraj... si ti to predstavljaš grem... da se ne razveselim preveč.

 

To me spomne na Talesa iz Mileta, ko mu je folk težil, da je reven in nekaj postopa in filozofira tam brez veze. Tako kot danes pravijo vsem ljudem, ki ne oponašajo mravelj. Pa je pokupil na kredo vse oljčne preše v tistem kraju Grčije, kjer je bil ter na veliko zaslužil z monopolom olja. Potem pa se je spet vrnil v staro življenje. Povedal jim je, da je to naredeil samo zato, da dokaže da ni neumen, ampak da se mu zdi škoda časa za tako bedne stavri, ko pa lahko razmišlja o marsičem zannimivem...Ja biti svoboden. Dokler ne pride do revolucije, bo to samo stanje duha - biti osvobojen kompulzivnosti akumulacije in biti prost vseh odvisnosti...tudi to ni kar tako.

[nimbus]

ja, tales je biu kralj. sem že enkrat slišu to foro. čeprav mi je največji kralj oni, ki je nonstop v nebo gledu, ker je bil tako navdušen nad zvezdami, da je padel v vodnjak.

 

mogoče je biu celo tales.

 

[nimbus]

Berem kele v Črni Luknji vajine komentarje z Antoninijem in ugotavljam, kok sm pravzaprav butast, prebral sem tvoje genialno razmišljanje o Marxu, prebral ga še enkrat, sešteval prste pri komplicirani računski operaciji povezovanja pojmov in si jih v usta vtikoval, da si saz slino označim kirga sem že vštel, pa mi še zmerom ni bilo nič jasno.

 

Edino kar sem zaštekal, tko stvar gona in ne intelekta, da imaš prou.

 

viš tole je pa tista stopnja ki Pornyta loči od intelektualca.

 

mah, porny veš, svoj cajt sem biu razočaran nad to družbeno realnostjo in mi je v knjižnic čisto mimogrede padel marxov kapital v roke in ko sem ga žačeu brat se mi je začelo počas šajnat zakaj je tako kot je. če moje poste ne razumeš je to prej zato, ker niso dovolj jasno napisan. stvar je enostavna in marx jo lepo poda. so sam osnovne računske operacije in tolmačenje zakaj je tako. ne bi delu jaz neke ločnice med intelektualcem in neintelektualcem drugje, kot pa v zanimanju za določene teme in posvečanju svojega časa temu.

 

[Antoninus]

Berem, da tudi tako velikemu intelektualcu kot je Habermas, bojda ni jasno, kaj je to amortizacija.

Po njegovem Marx dobro opiše stanje v svojih časih, potem se pa zgodi razvoj tehnologije, kot vodilne produktivne sile, ki je izvor presežne vrednosti. Halo! Samo delovna sila ustvarja novo vrednost, tehnologija pa vrednost le prenaša z obrabljanjem na produkte dela. Prav tako nekateri trdijo, da lahko kapital in zemlja nekako proizvajata novo vrednost. Od kje?

[nimbus]

Berem, da tudi tako velikemu intelektualcu kot je Habermas, bojda ni jasno, kaj je to amortizacija.

Po njegovem Marx dobro opiše stanje v svojih časih, potem se pa zgodi razvoj tehnologije, kot vodilne produktivne sile, ki je izvor presežne vrednosti. Halo! Samo delovna sila ustvarja novo vrednost, tehnologija pa vrednost le prenaša z obrabljanjem na produkte dela. Prav tako nekateri trdijo, da lahko kapital in zemlja nekako proizvajata novo vrednost. Od kje?

 

še v 18. stoletju je živel sicer brihten človek, ki je napovedal bližajoče stradanje človeštva. preprosto je ugotovil, da se človeštvo množi po principih geometrijskega zaporedja, pridelava hrane pa po principih aritmetičnega. ker je zazijala luknja je napovedal svetovno katastrofo v obliki stradanja. vendar se je motil, ker ni upošteval razvoja tehnologije. ljudje so si izboljšali pripomočke, nekoč je prišel tudi prvi traktor, še pred njim so uvozili črnce... danes pa to prakticirajo z gensko spremenjenimi živili itd. in v očeh lačnega človeka je prišlo do dodane vrednosti. mislim, da skuša habermas utemeljiti to presežno vrednost s tega vidika. čeprav je sam pojem vrednosti tako fundamentalno nedoločljiv in spremenljiv od človeka do človeka, da se verjetno tu govori o nekem družbenem konsenzu.

drugo je pa zemlja. verjetno si že kdaj slišal reči kmeta "to je moja zemlja" ali pa "to je moj pridelek". večkrat, ampak nikoli in nikdar pa še nisem videl kmeta, da bi vlekel svoje žitarice in ostale pridelke ven iz zemlje. zemlja je tu, zoral jo je vol, vodo je priskrbelo nebo, svetlobo in toploto sonce in žita so sama od sebe pognala iz zemlje. vse kar je ubogi človek naredil je, da je odločil katero kulturo bo gojil in zaradi svoje požrtnosti ali pa strahu pred negotovo prihodnostjo vse skupaj intenziviral oz. ekstenziviral, odvisno od podnebnih okoliščin. za lačen trebuh je nastala presežna vrednost in če sva dosledna je ta nastala vrednost le malo v človekovih rokah oz. rezultat njegovega dela (izboljša pogoje in pobere). za fizika npr. so se pa dotični kvarki na marko ravni prerazporedili v drugo, tj. novo strukturo. ampak to še ne pomeni, da bi morali zagovarjati nedelo. človek bi se moral zavedati, da ni ničesar njegovega, v absolutnem smislu sploh ne, njegovo je le tisto, kar si je pridobil s svojim delom in si je v nekem parcialnem, tj. človeškem pogledu, ustvaril neko vrednost. z vidika totalitete univerzuma je to dejanje nepomebno. zato sem mnenja, da je lastninska pravica neupravičeno prakticiranje ljudi, še posebej v primerih, ko ima lahko posameznik v lasti tudi več stolpnic itd., ker s tem neposredno zamejuje prostor soljudem; njegovo prakticiranje lastninske pravice pomeni nekomu drugemu neposreden odvzem svobode. in tako blodijo ljudje po svetu lačni, goli, poklapani, bledi, neizobraženi, brez smisla, veselja, prihodnosti itd. torej, to, da iz nekega semena pride ven rastlina, je sicer vsakdanji pojav, ampak največji čudež daleč naokoli. in od tega nič ni mojega... in od tega nič ni tvoje... to preprosto samo JE. to je po mojem ta varijanta, ki zemlji daje status proizvodnega faktorja... tj. neka stvar s zmožnostjo proizvajanja nove vrednosti.

 

kje si brau to o habermasu

 

[nimbus]

nč jasno.

čemu potem stremimo k izdelkom visoke tehnologije z visoko dodano vrednostjo, vse kar proizvede homo sapiens fizično pa ni vredno počenga groša?

 

to je ko oni ples, ko pleše n parov, stolov je pa n-1.

 

če boš prodajal hajteh proizvode boš lahko zaradi visoke konkurenčnosti in ostalega bla, blaja nabil dobičke ke u nebesa. in boš prodal en proizvod in padejo počitnice na kajmanskih. in boš prodal drug proizvod in ma žena pelc plašč, diamantno ogrlico in ti ne teži, če ceu dan buliš fuzbal na tv. če prodaš pa še enga pol si pa že lahka kupiš stolpnico, oženiš najlepšo slovenko, ljudje te imajo pa za velikeka filantropa, genija in nasploh rešitelja sveta. ker oni sklepajo, da če ne bi blo windowsow, da bi mi danes kračo vseen brez bešteka žrl.

ampak pazi, če to počnemo vsi oz. vsaj večina, in plešemo v tej igri vsi, ker nam ne pustijo da bili kaj drugega, to pomeni, da moraš za svoj zic včasih stopit tekmovalčevi plesalki na noge. in to ornk.

 

sej veš kako je to. pravice se delijo ekskluzivno... največkrat z metki.

 

torej, če si fizikalec po tej teoriji spoštuješ ženske, kar pa tudi ni malo.

 

[Antoninus]

še v 18. stoletju je živel sicer brihten človek, ki je napovedal bližajoče stradanje človeštva. preprosto je ugotovil, da se človeštvo množi po principih geometrijskega zaporedja, pridelava hrane pa po principih aritmetičnega. ker je zazijala luknja je napovedal svetovno katastrofo v obliki stradanja. vendar se je motil, ker ni upošteval razvoja tehnologije. ljudje so si izboljšali pripomočke, nekoč je prišel tudi prvi traktor, še pred njim so uvozili črnce... danes pa to prakticirajo z gensko spremenjenimi živili itd. in v očeh lačnega človeka je prišlo do dodane vrednosti. mislim, da skuša habermas utemeljiti to presežno vrednost s tega vidika. čeprav je sam pojem vrednosti tako fundamentalno nedoločljiv in spremenljiv od človeka do človeka, da se verjetno tu govori o nekem družbenem konsenzu.

Ja, to je bil Malthus in njegov zakon padajočega hektarskega donosa. Na nekem hektarju lahko povečuješ pridelek s tehnologijo in bolj kvalificirano delovno silo. ampak prideš do točke, ko ne moreš pridelka več povečati, pa če se postaviš na glavo...potem gre pa vse samo navzdol, ker se izčrpa zemljišče. Malthus pa ni računal, da bodo pač eni stradali, drugi pa preveč jedli, pa kakšno hidroponiko tudi ni upošteval in najbrž še česa ne.

 

O vrednosti: Že Aristotel razdeli vrednost na uporabno in menjalno. Marx nato pravi: menjalan vrednost izhaja samo iz človeškega dela. Pa pravijo na to meščanski ekonomisti: ne, ne , ne...vrednost izhaja iz relativne redkosti in koristnosti. Ja, seveda, pravi Marx, zlato je redko v zemeljski skorji, njegovo iskanje je človeško delo, ki je nato vrednost v tej kovini. To so v bistvu še vedno nerešene debate...odvisno od tega ali si desen ali lev, kam se boš postavil.

[Antoninus]

drugo je pa zemlja. verjetno si že kdaj slišal reči kmeta "to je moja zemlja" ali pa "to je moj pridelek". večkrat, ampak nikoli in nikdar pa še nisem videl kmeta, da bi vlekel svoje žitarice in ostale pridelke ven iz zemlje. zemlja je tu, zoral jo je vol, vodo je priskrbelo nebo, svetlobo in toploto sonce in žita so sama od sebe pognala iz zemlje. vse kar je ubogi človek naredil je, da je odločil katero kulturo bo gojil in zaradi svoje požrtnosti ali pa strahu pred negotovo prihodnostjo vse skupaj intenziviral oz. ekstenziviral, odvisno od podnebnih okoliščin. za lačen trebuh je nastala presežna vrednost in če sva dosledna je ta nastala vrednost le malo v človekovih rokah oz. rezultat njegovega dela (izboljša pogoje in pobere). za fizika npr. so se pa dotični kvarki na marko ravni prerazporedili v drugo, tj. novo strukturo. ampak to še ne pomeni, da bi morali zagovarjati nedelo. človek bi se moral zavedati, da ni ničesar njegovega, v absolutnem smislu sploh ne, njegovo je le tisto, kar si je pridobil s svojim delom in si je v nekem parcialnem, tj. človeškem pogledu, ustvaril neko vrednost. z vidika totalitete univerzuma je to dejanje nepomebno. zato sem mnenja, da je lastninska pravica neupravičeno prakticiranje ljudi, še posebej v primerih, ko ima lahko posameznik v lasti tudi več stolpnic itd., ker s tem neposredno zamejuje prostor soljudem; njegovo prakticiranje lastninske pravice pomeni nekomu drugemu neposreden odvzem svobode. in tako blodijo ljudje po svetu lačni, goli, poklapani, bledi, neizobraženi, brez smisla, veselja, prihodnosti itd. torej, to, da iz nekega semena pride ven rastlina, je sicer vsakdanji pojav, ampak največji čudež daleč naokoli. in od tega nič ni mojega... in od tega nič ni tvoje... to preprosto samo JE. to je po mojem ta varijanta, ki zemlji daje status proizvodnega faktorja... tj. neka stvar s zmožnostjo proizvajanja nove vrednosti.

 

kje si brau to o habermasu

 

Se strinjam, Je pa najlepše biti zemljiški posestnik in pobirati rento...rento od česa? Pravijo, da od zemlje, ker bojda zemlja daje vrednost. Kot pa si že napisal, vrednost dobi od dela vloženega vanjo. Zakupnik plača posestniku rento, preostanek presežne vrednosti iztisnjene iz delovne sile pa pospravi sam. Industrijskega kapitalista mora ves čas skrbeti ali bo akumuliral dovolj kapitala, da bo lahko širil produktivnost in obstal v boju s konkurenco, zemljiški kapitalist pa nima takih skrbi. Je hecno, kak zemlja dobi vrednost. sama po sebi je ne poseduje, ker ni produkt človeškega dela, a vseeno se jo da uporabljati za proizvodnjo agrarnega blaga. potem se pa določi njena vrednost fiktivno, kot se določi delnicam na donos s kapitalizacijo dohodka - na dohodek zemljuišča se enostavno gleda kot na obresti kapitala - in, čarovnija, cena je tu.

 

O Habermasu sem bral v Teorija vrednosti in cen by Nada Sfiligoj

[tantra]

Karl Marx in Friedrich Engels

Komunistični manifest

Buržuji in proletarci, ...

http://www.marxists.org/slovenian/marx-eng...ifesto/ch01.htm

http://www.emka.si/artikel/354843/Komunisticni-manifest

Komunizem, nacizem, fašizem, klerikalizem/teokratizem, totalitarizmi = enako;

Milijoni pobitih & oropanih, ...

Švedski model kapitalizma laufa b.p.

Komunizem sproveden v prakso dozdaj = zločin in kraja imovine prebivalstvu, ...

se ne more pohvalit z drugim kot z zločini, ropanjem - krajo zasebne lastnine [tudi hiš, stanovanj, ...];

Kuba, Severna Koreja, ... še danes. -(

[pobijanje & mučenje ljudi, taborišča za "prevzgojo", ...].

Pri nas smo še v fazi ekplotacije - nižje razvitega kapitalizma,

dat čim nižje mezde, spravit v žep čimveč realiziranega profita ... [v večini].

Še daleč od Švedske, ... drugih razvitih demokracij, katere temeljijo na zasebni lastnini.

Nostalgiki komunajzarski, dojemte, da je era realsocializma za nekaj časa passe. -)

Jebeni marksisti, klerikalci, ... dojemte že enkrat, da niste več v "modi". -)

Marx = vsekakor v korist za brat tudi kapitalistom. Za ustvarjat še več profita ...

Ni za v smeti. -)

Cilj komunajzarjev je med drugim odpravit privatno lastnino nad produkcijskimi sredstvi ...

Kardeljev samoupravni socializem se v ex YU ni obnesel, ko so snažilke, šlosarji, ...

glasovali in dvigovali roke za poslovno politiko podjetja na delavskih zborih,

med delovnim časom ... -)

Dogovorna ekonomija = kaputt. -)

Kapitalistični "pohlep" po maksimiranju profita = gonilo razvoja ... -)

Največ ljudi - milijoni so bili pobiti v zgodovini dozdaj v imenu religij in komunizma.

Komunizem mojstri so pobil bistveno več milijonov ljudi kot nacisti in fašisti.

Noben totalitarizem, tudi ko gre za še tako "blesteče ideale blaginje" ni prinesel dozdaj trajnega blagostanja večini prebivalstva.

Po pok. komunajzerju Kardelju, si lahko srečo ustvari vsak sam. Nobena partija, noben politični sistem mu jo ne more. -)

Kardelj je bil poznan po:

"Pobit vse duhovne". Po njem se je imenovala Ekonomska Fakulteta v Lj, za časa ex YU.

Osnovni poklic mu je bil učitelj.

Filozofom, učiteljem, ... NI dat oblasti "za v roke". Krampe & lopate za relax pa b.p. -)

Kr nekj SI kapitalistov zdajšnjih izhaja iz vrst ex marksistov, ex Kardeljeve EF, ex Dolančeve FSPN [zdaj FDV], ... Znajo exploitirat delavca/zaposlene ..., jih porabit za cilje maksimiranja profita.

Se "priklopit" na javna sredstva davkoplačevalcev ...

Upogled v Marxov Kapital, ... jim je v korist. Škodi sigurno ne. -)