MISC

[nimbus]

sem malo počekiru frankfurtsko šolo. btw. zraven je bil tudi habermas, ki v teh dneh praznuje 80. rosjtni dan in je leta 68. igral pomebno vlogo pri študentskem gibanju. je pa pred kratkim imel habermas tudi neko korespondenco s papežem oz. z mediji o njem. kao, kritiziral rantzingerja.

 

piše, da je bil cilj te šole človek s svojo lastno historično obliko življenja, motren meddisciplinarno po področjih psihologije, sociologije in filozofije, s poudarkom na praktičnem udejstvovanja. transformacija kapitalističnega režima v znosno obliko družbenega življenja. govor tudi o racionalni družbi in "real democracy".

 

samo je pa res zanimiva ideja, da so spravili skupaj take karakterje kot so adorno, horkheimer, marcuse, fromm... itak se utapljamo v parcialnostih, namesto da bi prevzeli integralni pristop. samo pri vsakem integralnem pristopu se takoj pojavi avtoriteta, ki nujno odseka in kastrira ekstremene primerke, potem imamo pa takoj borce za svobodo, greenpeacovce, borce za namišljene papirnate človekove pravice und so weiter und so fort.

 

no, zraven bi moral povabit še kakšne nuklearne fizike in podobne frike iz uradne znanosti in bi oblikovali centralni planetarni polit-komite. pa obvezno vse na terapijo broma... ker nevarnost vlade libida pri centralni izvršni oblastni je nepredstavljiva.

 

[amber]

pa obvezno vse na terapijo broma... ker nevarnost vlade libida pri centralni izvršni oblastni je nepredstavljiva.

 

 

ne to pa ne, v naravo človeka pa nikakor ne posegat Pol boš prišel še na idejo, da bi jih poslal na Tajsko v une samostane... meditirat ob drevesa

[nimbus]

ne to pa ne, v naravo človeka pa nikakor ne posegat Pol boš prišel še na idejo, da bi jih poslal na Tajsko v une samostane... meditirat ob drevesa

 

itak

.

.

.

banda razvratna.

 

[Antoninus]

no, zraven bi moral povabit še kakšne nuklearne fizike in podobne frike iz uradne znanosti in bi oblikovali centralni planetarni polit-komite. pa obvezno vse na terapijo broma... ker nevarnost vlade libida pri centralni izvršni oblastni je nepredstavljiva.

 

Na čelu vseh pa Marcus Aurelius, pa imamo pravo svetovno vlado. Ja, Habermas je zadnji veliki živeči, ki izhaja iz te tradicije. Mene najbolj zanimata Adorno in Marcuse. Adorno : "Kdor se neposredno prepušča življenju brez racionalnega odnosa do samoohranitve, pade po sodbi razsvetljenstva nazaj v predzgodovinski čas." In še: Animizem je stvarem podelil duše, industrializem postvarja duše."

Sem ugotvil, da imam dve knjigi Dialektika razsvetljenstva, tako da te čaka darilo, ko naslednjič prideš v LJ. Sem jo ponujal pred časom na forumu, pa ni nihče hotel.

[nimbus]

u, kul... js sem jo pa dons u naši knjižnic isku, ko sem šel iskat še druge stvari, da bi mal pogledu, pa je nimamo...

 

[Antoninus]

Še en citat iz bukve: Prispevek, ki ga je kantovski shematizem še pričakoval od subjekta, namreč, da čutno raznolikost vnaprej poveže s fundamentalnimi pojmi, subjektu odvzame industrija.

[amber]

Subjekt, subjekt najbolj zanimiv je tist, ki... ko želi nekoga do obisti spoznat nekam prodre

[nimbus]

Subjekt, subjekt najbolj zanimiv je tist, ki... ko želi nekoga do obisti spoznat nekam prodre

 

ki, ko, ker, da, če, vejica skače

.

.

.

zdaj, zdaj, zdaj te bom spoznau.

 

[nimbus]

Še en citat iz bukve: Prispevek, ki ga je kantovski shematizem še pričakoval od subjekta, namreč, da čutno raznolikost vnaprej poveže s fundamentalnimi pojmi, subjektu odvzame industrija.

 

to gre z roko v roki z onim "industrializem postvarja duše".

 

[Antoninus]

Baltasar Gracian ima izvrstno teorijo o vzroku za stanje sveta: Ko je Lucifer padal z nebes, je tako močno treščil ob Zemljo, da jo je snel s tečajev in vse stvari obrnil na glavo.

[nimbus]

Wittgenstein pa izvrstno komentira ideologijo znanosti: "Čutimo, da bi celo v primeru, ko bi bilo odgovorjeno na vsa možna znanstvena vprašanja, naši življenski problemi sploh ne bi bili dotaknjeni."

 

[nimbus]

zdej mi pa ni nič jasno. na wikipediji preverim levi straussa in je dana samo letnica rojstva, kao 1908... letnica smrti pa ne. in me zanima a ta tip dejansko še hodi po tej kugli

 

[Antoninus]

zdej mi pa ni nič jasno. na wikipediji preverim levi straussa in je dana samo letnica rojstva, kao 1908... letnica smrti pa ne. in me zanima a ta tip dejansko še hodi po tej kugli

 

Pa res, ena druga stran pa pravi, da je bil lansko leto star 100 let. Jaz sem pa prepričan, da ga ni več.

[nimbus]

Pa res, ena druga stran pa pravi, da je bil lansko leto star 100 let. Jaz sem pa prepričan, da ga ni več.

 

ja, sej to se mi ful čudno zdi.

 

po mojem mora bit po še živ.

 

mam ravno "naravno pravo" v igri od lea straussa, ki se je rodil l. 1899 in sem hotu prečekirat, če sta kej v sorodstvu.

 

[Antoninus]

Živ ali ne več živ, hvala mu za kavbojke

x:Dx

 

Jaz pa se zahvalim Malinowskemu za maline

[Antoninus]

Ah daj no, on se mora zahvalit malinam, saj je dobil ime po njih.

Upam, da je bil vsaj poltoliko sladek

Njegov razvpiti skrivni dnevnik bi lahko skrival kak posladek, ampak ga še nisem videl na prodaj.

[nimbus]

js pa Kantu za ponedeljkovo pobiranje smeti

 

tale strauss je bil antropolog, lingvist, filozof, strukturalist itd. bla bla bla... tale strauss je ustanovil pa fabriko za kavbojke. dočim tale strauss je bil pa filozof naravnega prava. k bi ga mogl pravniki poznat do obisti preden začnejo mahat s svojimi papirčki.

 

[Antoninus]

Zdaj pa tvegamo en sklep o Lacanovi filozofiji: Človek išče kompenzacijo, ki ne obstaja, za nekaj, česar nikdar ni bilo in edina strategija, ki jo ima pri tem na razpolago je spreminjanje nemogočega v prepovedano in postavljanje barikad.

[nimbus]

negativna dialektika a la creme

 

ampak sej veš kako je lahko negacija zgovorna. kakšen cankar bi recimo napisu ko me je foter nažigau po nagi riti se nisem ne vem kako sekiral; dobil in požrl sem svoje, moji grehi so bili poplačani. a ko je odločno molčal in me s hladnim in otrplim pogledom na živo prebadal, me je sama misel na storjena dejanja spravljala v neskončen obup.

 

očitno nam preostane res samo še, da gremo na barikade.

 

[nimbus]

antoninus, a si ti men reku, da imaš izpit ki se imenuje "kritična teorija družbe" al sem si to izmislu

 

ker mam na mizi knjigo s tem naslovom, gre pa za več prispevkov avtorjev kritične šole (horkheimer, adorno, marcuse, hambermas, schmidt), ki sta jih uredila in spravila v kup žižek in riha leta 1981. me zanima, če mate to kej za čtivo na fdv, ker recimo zdele berem adorna in gre kar v redu v nemški idealizem in glede na to, da se s kantom rabno ne bavite, je to potem malo težje brati kar tako ins Blaue hinein.

 

[Antoninus]

antoninus, a si ti men reku, da imaš izpit ki se imenuje "kritična teorija družbe" al sem si to izmislu

 

ker mam na mizi knjigo s tem naslovom, gre pa za več prispevkov avtorjev kritične šole (horkheimer, adorno, marcuse, hambermas, schmidt), ki sta jih uredila in spravila v kup žižek in riha leta 1981. me zanima, če mate to kej za čtivo na fdv, ker recimo zdele berem adorna in gre kar v redu v nemški idealizem in glede na to, da se s kantom rabno ne bavite, je to potem malo težje brati kar tako ins Blaue hinein.

 

Ja, prav imaš. Za ta izpit je fajn prebrat, po mojem Dialektiko razsvetljenstva, pa Izbrane spise Walterja Benjamina. Kaj točno pa bereš od Adorna? Pa še eni drugi zborniki obstajajo, malo novejši. Drugače se pa Žižek v svojih bukvah precej nanaša na frankfurtsko šolo. Mam pa še One dimensional man od Marcuseja, pa kakega Fromma...sam to bo moralo počakat.

[nimbus]

Ja, prav imaš. Za ta izpit je fajn prebrat, po mojem Dialektiko razsvetljenstva, pa Izbrane spise Walterja Benjamina. Kaj točno pa bereš od Adorna? Pa še eni drugi zborniki obstajajo, malo novejši. Drugače se pa Žižek v svojih bukvah precej nanaša na frankfurtsko šolo. Mam pa še One dimensional man od Marcuseja, pa kakega Fromma...sam to bo moralo počakat.

 

spis z naslovom "k subjektu in objektu". kao, da je ta razmejitev na nek način umetna. na eni strani imamo abstrakcijo psihičnega jaza, ki se po kantu imenuje transcendentalni subjekt. ta naj bi vseboval kategorije, ki objektivirajo svet. ampak ko subjekt opazuje samega sebe to vedno že počne preko taistih spoznavnih kanalov, kot to počne z ostalim zunanjim svetom in po tej logiki je subjekt sam veliko bliže objektu. tudi če iz subjekta odstraniš vse kar paše k subjektu, pravi adorno, ostane samo tisti JE. a veš... kao... svet JE. po drugi strani pa subjekt ravno s svojim spoznavanjem objekta subjektivira objekt. spet distinkcija med pojavom in stvarjo na sebi. zato naj bi bila meja med subjektom in objektom zelo tanka in kolikor močno zareže v objekt, prav nič ne prihrani za subjekt.

gre se pa za metafiziko. ker po kantu in predvsem po nietzscheju, se je metafizika spustila z nebes na zemljo, kar je tudi bistvo, recimo, schopenhauerjeve filozofije. metafizika v tem smislu ni neko onstransko, nemanifestirano, neki boljši svet nekje tam v nebesih, temveč je tu in zdaj, samo dostopna ni iz prve roke. in za schopenhauerja je glavno metafizično počelo ravno volja, medtem ko je predstava le njena sekundarna izpeljanka. enako nietzsche s kritiko onstranstva. tko, da so to čisto filozofski teksti. vi mate verjetno to bolj z družbene, politične, sociološke plati. tut ne vem kako bi za zamegljenost med subjektom in objektom pasala med to frankfurtsko šolo, ki se je vseeno zavzemala za neke bolj praktične predloge in rešitve, kolikor sem zadnjič uspel prebrat.

 

[Antoninus]

Meni je to všeč pri frankfurtski šoli, da so se ukvarjali tako s filozofijo kot sociologijo. Boš videl, ko boš bral Dialektiko razsvetljenstva Praktik je bil predvsem Marcuse, ki je bil ideolog študentskega gibanja v 60ih. Adorno je bil tako razočaran nad dejstvom, da je nacionalizem v drugi vojni premagal internacionalnost delavskega razreda, da je videl možno emacipacijo posameznika samo v avtonomni umetnosti, ki vnese kaos v red, zato je zame bolj filozof.

Pa še nekaj od Adorna: ...personality jim pomeni komaj kaj več od bleščeče belih zob in odrešenosti od potu pod pazduho in emocij. To je zmagoslavje reklame v kultruni industriji...

 

In to je napisal v 40ih. Me zanima, kaj bi napisal, če bi živel danes...

[nimbus]

Ja, ja... men je od Adorna všeč tale sestavek iz uvoda v negativno dialektiko:

 

»Fiktivno bi bilo predpostavljati, da bi v družbenih pogojih, vsaj v pogojih izobrazbe, ki vodijo na povodcu, prikrajajo in pogosto pohabljajo duhovne produkcijske sile, da bi v vladajoči bedi slikovitosti in v patogenih procesih zgodnjega otroštva, ki jih psihoanaliza diagnosticira, ne pa tudi realno spreminja, da bi torej v vsem tem vsi lahko vse razumeli ali pa vsaj opazili. Če bi to pričakovali, bi uravnavali spoznanje po patetičnih potezah človeštva, kateremu je z zakonom vselejšnje enakosti izgnana možnost, da lahko kaj izkusi, če je to možnost sploh kdaj imelo. Konstrukcija po analogiji z volonte de tous – skrajna konsekvenca subjektivnega pojma uma – bi ogoljufala vse v imenu vseh za to, kar potrebujejo. Naloga tistih, ki so imeli nezasluženo srečo, da se v svojem duhovnem sklopu niso povsem prilagodili veljavnim duhovnim normam – sreča, ki jo morajo v odnosu do okolja kaj pogosto drago plačati – njihova naloga je, da z moralnim prizadevanjem, tako rekoč nadomestno izgovorijo, kar večina tistih, za katere to govorijo, ni možna videti ali pa si zaradi ustrezanja realnosti prepoveduje videti.«

 

Spis govori o tem, da pozitivne dialektike v bistvu sploh ni. V teoriji naj bi to bilo kantovo predkategorialno čutno raznoterje, ki pa ne prinaša spoznanje. Vsako spoznanje raztga Eno (advaita) na tisoče in si s predočenjem medsebojnih kombinacij zamišlja navidezno novo spoznanje. V tem smislu je vsaka akcidenca substance nasilno odtrgana od celokupnosti, pretgrana, raztrgana in osamljeno postavljena na piedestal kvazi-znanstvenega reflektorja. S tem negativnim dejanjem je vsaki akcidenci po sami definiciji dejanja odtrgana in odvzeta sam njena esenca. Ostane samo lupina in suha forma. Hegel je ravno ta nasprotja, ki so potrebna za dialektiko kot tako, združil v absolut. In ta je En in je Večen in je Vse. Hegel je naslednja žrtev.

 

P.S. O filozofskih sistemih pravi Urbančič, da obstaja filozofija v pravem pomenu besede od Platona do Hegla. Po Heglu filozofije ni več. Sam je res. Po Heglu se je že takoj z Marxom začel dialektični materializem, Schopenhauer tudi poudarja filozofijo življenja in ne neba, prav tako Nietzsche z ostro kritiko klasične metafizike in onstrancev. 20. st. se začne s fenomenologijo, ki v tem smislu tudi ostaja strogo tustranska s Heideggrom načelu in se nadaljuje z eksistencializmom, ki je pa ipak utelešenje individualnosti, ko meso postane meso. Tudi francozi nočejo slišat nič o duhu... tko, da je že počasi čas, da spustimo duha iz steklenice. Buuuuu

 

[mako106]

a to se vidva v slovenščini pogovarjata