MISC

[DON KARLOS]

Ti, nimbus, pa nisem ved'la, da se ti tud s plezanjem ukvarjaš ...

...roke do kolen pa to ...

 

Nimbus se očitno vspenja na planinene in v višino duha!

 

Salve Nimbus!

[Antoninus]

Hej Nimbus, se opravičujem za zamudo.

Na predavanju je pa Dolar spet naredil en tak uvod, potem pa ni dokončal. Največ se je pa govorilo o Talesu iz Mileta, ki je ob padcu v vodnjak bil deležen smeha Tračanke, kar je vzel za nekakšen paradigmatski primer moško-žensko, češ wishy washy intelektualec gleda v nebo in nima pojma, kaj ima pod nogami na eni strani in smeh kot izraz neposrednosti, neuvrščenosti in še česa na drugi strani. Rekel je, da Lacana pušča za naslednjič, čeprav mora dokončati še predavanje psihoanaliza in politika. Upam, da se vidiva naslednjič, ne glede na to, kam bo spet zabluzil.

[nimbus]

Hej Nimbus, se opravičujem za zamudo.

Na predavanju je pa Dolar spet naredil en tak uvod, potem pa ni dokončal. Največ se je pa govorilo o Talesu iz Mileta, ki je ob padcu v vodnjak bil deležen smeha Tračanke, kar je vzel za nekakšen paradigmatski primer moško-žensko, češ wishy washy intelektualec gleda v nebo in nima pojma, kaj ima pod nogami na eni strani in smeh kot izraz neposrednosti, neuvrščenosti in še česa na drugi strani. Rekel je, da Lacana pušča za naslednjič, čeprav mora dokončati še predavanje psihoanaliza in politika. Upam, da se vidiva naslednjič, ne glede na to, kam bo spet zabluzil.

 

opravičilo sprejeto. ah, veš kaj. sem si mislil, Antoninus ima trenutno pač intenzivne odnose z Marxom in ni da bi se preveč vmešavu.

 

Dolar daje tut meni podobne občutke. ko da nam v praksi podaja bistvo "žuisans-a". na predavanje vedno pridem s pričakovanjem, na njem koncentrirano sledim njegovi misli in zadovoljen tudi odidem, vendar vedno z nekim grenkim priokusom, da pa nekaj vendarle manjka. in to absolutno bistvo simboliziram v izgovoru, da je pač spet malo zabluzil.

 

upam, da mi v ponedeljek uspe prit.

 

[Antoninus]

To je pa res. Predavanja so nekakšen prehod od želje do žuisansa. Vedno prideš taj: Zdaj pa bo , potem pa dobiš neke koščke in namige, da naslednjič gre pa zares.

[mako106]

spreglej neskončnost...pa boš videl da vam samo dobro hočejo

[nimbus]

To je pa res. Predavanja so nekakšen prehod od želje do žuisansa. Vedno prideš taj: Zdaj pa bo , potem pa dobiš neke koščke in namige, da naslednjič gre pa zares.

 

ja, ja... naslednjič gre pa zares.

 

[DON KARLOS]

Vidim, da smo komaj na samem začetku, če smo že pri filozofiji. Komaj pri grških narovoslovcih s Talesom, ki je pravzaprav prvi bolj znan antični filozof.

 

Kurs nas bo vodi še v orfizem in pitagorejce. Nakar bo nastopil še Zenon in eleati... nato so tu še sofisti in končno pridemo do Sokrata. Dragi Nimbus, še je dooooolga pot do Hegla im Marksa. Dooolga a vredna truda.

 

Lp

[DON KARLOS]

Mogoče bo Antoninus jezen, ker prehitevam kronologijo a naj vas posvarim:

 

NE JEJTE FIŽOLA, SAJ S PRDENJEM IZGUBLJTE DUŠO!!!!!

 

Nas je posvaril vrli Pitagora.

 

A to vrača naš pogled na naravoslovce iz Mileta. Če je verjeti, da je zrak osnovni element arhe praizvor vsega, kot je to trdil anaksimen in da je duša psyhis vir vsega v človeku, zgornji stavek dobi smisel, saj je plin najčistejši in najbolj prvobitni vir človekove duše če ne že duša sama, ki jo tako s prdenjem nesmiselno trošimo.

 

SALVE!

 

PS

 

Očitno pitagora ni verjel Talesu, da je praelement vsega voda. Verjamem, da zaradi praktičnih razlogov, saj kdo bi pa lahko sledil filozofijo, ki prepoveduje lulati.

 

[nimbus]

Vidim, da smo komaj na samem začetku, če smo že pri filozofiji. Komaj pri grških narovoslovcih s Talesom, ki je pravzaprav prvi bolj znan antični filozof.

 

Kurs nas bo vodi še v orfizem in pitagorejce. Nakar bo nastopil še Zenon in eleati... nato so tu še sofisti in končno pridemo do Sokrata. Dragi Nimbus, še je dooooolga pot do Hegla im Marksa. Dooolga a vredna truda.

 

Lp

 

Prijatelj Karlos, z grenkim priokusom a vendar vedrega razpoloženja vam naznanjam, da je Hegel že kar nekaj časa pred vrati, a mu jih kljub temu še nisem uspel odpret. V življenju je pač tudi tako, da dobi človek na vsake toliko dni tudi par položnic in potem se vse lepo in vzvišeno ustavi. Zato ni res samo to, da je življenje sestavljeno iz malenkosti, res je tudi to, da je sestavljeno iz nizkih strasti. Poskusi prodajati modrost in postal boš revež.

 

[nimbus]

berem freudovega podganarja. na kratko se gre o igri med ljubeznijo in sovraštvom. tako se lahko zgodi, da nezavedno nekaj sovražimo, zavestno pa ljubimo. zavestno v tem primeru predstavlja moralo, nezavedno pa čisto in surovo zlo (gledano z moralnega vidika seveda). in pravi f., da ravno pri teh prisilnih nevrozah drži, da moramo kot po pravilu določene trditve pač obračati, da pridemo do pravega pomena. no, pa pride na primer, ko je moral it ta podganar na pogreb (mislim, da svoje matere) pa je zaradi bojazni, da se ne bi začel smejat (ravno ta fora, da je nekaj resnično, drugo pa igrano), raje napisal pismo, kjer je pa prišlo do spontane napake. namesto p.c. napiše p.f. (p.c. = pour condoler, p.f. = pour feliciter).

 

in zdaj moja izkušnja. pri nas so nardil nov britof oz. tisto stavbo kjer se izreka sožalja in se ljudje zberejo za pogrebom. no, in imamo pogreb strica. ostali so šli že prej gor, jaz sem pa neki delal in še fotr, ki ne mara teh stvari pravi, da greva potem skupaj gor. pravim ok in pol mi začne nekaj razlagat kako in kaj, pa me sploh ne zanima preveč, in ga kar prekinem z besedami:"ja, greš tja u tist cimer in jim čestitaš!" In fotr men prav, ne čestitat, SOŽALJE izrečt.

 

in pol jaz hodim tam po britofu totalno preokupiran, da ne bom zajebu, z besedami v glavi... MOJE SOŽALJE, MOJE SOŽALJE, MOJE SOŽALJE, MOJE SOŽALJE...

 

v glavnem. to je dejansko res. zdej je sam vprašanje kje, kdaj in kako sem postal

.

.

.

prisilni nevrotik

 

[nimbus]

se naredi ja... je pa vseeno boljše, kot če ti izreče sožalje.

 

[Antoninus]

Ni vprašanje, kdaj si postal nevrotik, ker smo vsi malo nevrotični, vprašanje je samo, če postaneš nevrotičen do te mere, da ti ovira life.

[mako106]

vprašanja nas delajo nevrotične...ene pa tud prosvetljene...pol ko jih več ni

[nimbus]

Ni vprašanje, kdaj si postal nevrotik, ker smo vsi malo nevrotični, vprašanje je samo, če postaneš nevrotičen do te mere, da ti ovira life.

 

tole se počutim tko dvoumno. sama nevroza oz. okvir v katerem si konstituiramo svet, nam daje apetite in želje na podlagi katerih vodimo svoje življenje. torej ti že po definicij ovira življenje. ker, če ga ne bi, bi postal psihopat. ampak vem kaj hočeš rečt. če predpostavimo, da obstaja nek svet, ki mu lahko rečemo, da je normalen in nadalje predpostavimo, da obstajajo racionalna živa bitja, ki so sposobna medsebojnega sodelovanja in komunikacije, ter da obstajajo neki smiselni in racionalni imperativni, ki so prav tako normalni, potem nam ta naša mala nevroza ne naspotuje pri prisvajanju statusa normalnosti.

 

torej, da. mi ovira life. sicer grenko, a moram priznat.

 

[nimbus]

"Čisto nekaj drugega je razlikovati reči med seboj in spoznati razliko reči. Slednje je možno le skozi sodbe in tega ni zmožna nobena nerazumna žival."

Immanuelus Kanturius

 

Najbolj disidentska ugotovitev Kanturiusa je pa dejstvo, da spozna človek samega sebe šele preko objektov. Če ne bi bilo predmetnih stvari in okolnega sveta, ne bi imeli predstave o samem sebi. In ta, imenuje jo sintetična enotnost apercepcije, je tisto prvo kar se nam pokaže v zavesti in je kot tako izvor vsakršnega spoznanja. Tako stvari, kot samega sebe. Ampak to je sintetična enotnost in ne analitična. To je približno tako, kot da gledaš nek čisto vsakdanji predmet, recimo avtomat za kavo, v katerem so prisotni tako čisti razumski pojmi kot sama vsebina preko materije, in preko tega reflektiranega odnosa med predmetom in zaenkrat še predpostavljenim samim seboj, ki formalno še ne obstaja, zgradiš identiteto jaza. Ma, to je zrcalni stadij formiranja subjekta v žilo.

 

Uf...

 

[nimbus]

uf, še dobro, da mam svojo temo. tu lahko v enem stavku napišem ceu roman. recimo, kaj je kavzalnost

 

kavzalnost, kot diferencialna enačba sprememb spremenljivih reči, je vgrajena v sam pojem predmeta časovnega izkustva.

 

to je ko matrix. mislem... če res dobr pogledaš, vidiš not vsebinsko kazalo, spremno besedo, uvod, prvo poglavje itd., čist ke do stvarnega kazala na koncu s pripisom, da je knjigo sponzoriru PETROL.

 

[nimbus]

"V vsem stvarstvu je mogoče vse, kar hočemo in nad čemer imamo kaj moči, uporabiti zgolj kot sredstvo, le človek, z njim pa vsako umno bitje, je smoter sam na sebi. Je namreč zaradi avtonomije svoje svobode subjekt moralnega zakona, ki je svet... da torej subjekta ne sme nikoli uporabljati zgolj kot sredstvo, ampak hkrati samega kot smoter."

 

Immanuel Kant, Kritika praktičnega uma

 

jap, je že res, da kant pač ni poznal lacana. in ko je nietzsche bral tele vrstice, so se mu tut kocine po celmu životu naježle.

 

torej je keč v hkratni uporabnosti/koristnosti in moralnosti. le kaj bi lahko bil smoter delavcev za tekočim trakom in koliko ur dela za tekočim trakom je, zaradi nujnih bioloških potreb telesa kot nosilca človekove zavesti, še pojmovano pod smoter in koliko nadaljnih kot čisto in golo sredstvo kdo si upa reševat diferecialne enačbe človeške eksistence

 

odgovor je na dlani. komunistična internacionala 21. tega stoletja.

 

[janko]

vprašanja nas delajo nevrotične...ene pa tud prosvetljene...pol ko jih več ni

 

se praw, da ko dojameš, da takle maš, si proswetljen?

ja itaq. matr mate dolge lajtnge. da filozofou ne bi omenjal

[mako106]

se praw, da ko dojameš, da takle maš, si proswetljen?

puno pitaš

[Antoninus]

"V vsem stvarstvu je mogoče vse, kar hočemo in nad čemer imamo kaj moči, uporabiti zgolj kot sredstvo, le človek, z njim pa vsako umno bitje, je smoter sam na sebi. Je namreč zaradi avtonomije svoje svobode subjekt moralnega zakona, ki je svet... da torej subjekta ne sme nikoli uporabljati zgolj kot sredstvo, ampak hkrati samega kot smoter."

 

Immanuel Kant, Kritika praktičnega uma

 

jap, je že res, da kant pač ni poznal lacana. in ko je nietzsche bral tele vrstice, so se mu tut kocine po celmu životu naježle.

 

torej je keč v hkratni uporabnosti/koristnosti in moralnosti. le kaj bi lahko bil smoter delavcev za tekočim trakom in koliko ur dela za tekočim trakom je, zaradi nujnih bioloških potreb telesa kot nosilca človekove zavesti, še pojmovano pod smoter in koliko nadaljnih kot čisto in golo sredstvo kdo si upa reševat diferecialne enačbe človeške eksistence

 

odgovor je na dlani. komunistična internacionala 21. tega stoletja.

 

Frankfurtska šola najbolj kritizira prav instrumentalni razum. Adorno: ''Sistem za katerega gre pri razsvetljenstvu, je oblika spoznanja, ki najbolje opravi z dejstvi, ki subjekt najbolj učinkovito podpira pri obvladovanju narave.''

Potem je tu še ''estetsko barbarstvo'' kulturne industrije in posamezniki, ki ne samo sprejemajo dominacijo, ampak si je prav želijo.

Tiste enačbe se je pa lotil Marx stopnja izkoriščanja = presežna vrednost / variabilni kapital (mezde)

 

Potreba po vse širšem odjemu njenih produktov podi buržuazijo po vsej zemeljski krogli.

 

Internacionala

[nimbus]

Če je temu tako, potem pa kapitalistični sistem izkorišanja res nima meja. Ne samo, da te čisto izkoristijo (100%), namreč, možnost imajo celo, da te popolnoma anihilirajo.

Kar se razsvetljenstva tiče še nisem prebral Dialektike razsvetljenstva, ki si mi jo dal. Se pa ukvajam z avtorji, ki so živeli in ustvarjali v razsvetljenstvu oz. proti njegovemu koncu. Tu je nemška klasična res brezpogojni zakon in ko se jo boš lotil, kar verjamem, da ti ne uide tako ali drugače, boš vedel o čem govorim. Je pa res, da deluje kot sistem in so posamezni avtorji reakcija na medsebojne ideje in je zato potrebno veliko energije da "padeš not". No, ko si pisal o razsvetljenstvu, je nazadnje Kant, po vsem tem filozofiranju o spoznavni zmožnosti na koncu ravno ugotovil, da se spoznanje pač ne deli na čutno in razumsko komponeto, temveč, da je vsako spoznanje že v svoji imanenci razumsko in da je čutnost le neka modifikacija razuma, ki je brez slednjega tudi ne bi bilo. Zato karkoli govorimo, vemo, počnemo, si mislimo itd., je vedno že posledica razuma, je vse že rezultat njegovega sita. Ravno zato, ker je Kantov sistem v KČU notranje nekonsistenten (pač zato, ker jo je sestavil v parih mesecih in v bistvu predstavlja razvoj njegove misli preko desetih let), se je kasneje v tako kratkem času (cca. 30 let) razvil njegov sistem transcendentalne filozofije v Heglov spekulativni idealizem. Torej, vse kar je, je že razum, tisto kar pa ni razum, pa tudi ni del nas, kot razumskih bitij in to nam je tako nepredstavljivo (da ne bi bili razumski), da prav tega ne razumemo. Zato ima tudi največji nakladač in bluzač svoje logične pogoje in vodila in je prav v tem nakladanju razumen. Čisto čutno raznoterje danosti nam je, kot raumskim bitjem, nedosegljivo. In vedno, ko bomo živeli v sistemu, ali kapitalistčnemu ali kakšnem drugačnem, bomo svoja dejanja in upravičenja njih, morali vedno argumentirati in to bo vedno že delo razuma, to bo vedno že sistemska napaka. Recimo, prav danes sem spet slišal, da v Kopenhagnu niso uspeli rešiti planeta in večini še vedno ni jasno, da rešujemo sebe in ne planet. Zato je po svoje svet nepremišljeno (hehe, tu se šele skriva razum ) imeti za logičen oz. nelogičen, saj je na sebi povsem alogičen. In dokler upravičujemo svoja ravnanja na podlagi svojih motivov, pri čemer se lahko poslužujemo takšnih banalnih entitet, kot je reševanje planeta ali človekove pravice oz. preganjanje teroristov in uvajanje svobode, do takrat bo edina prava družbena kritika Nietzschejev nihilizem. Po čisto njegovih besedah, bi si moral sedaj upati izustiti naslednje: pozicijo brezglavih pozitivcev prepuščamo ravno njim, mi, namreč, si upamo k norosti. Pa si ne upam.

 

btw. nemška klasična je odlična podlaga za psihoanalizo in lacana. To je pač znanstvena (objekt-subjekt) pozicija do Absoluta. Ne smemo govoriti o stvarjenju, luči, mesijah, odrešitvi, si pa zato ustvarjamo ekvivalente v pojmih, intelektualnih zorih, absolutnem duhu, objet petit-a, big other-ju itd.

 

[Antoninus]

A ni Kanta kritiziral tudi Adorno, kot si enkrat napisal? Jacobi je itak Kantu in ostalim klasikom ves čas težil, da bi KČU morala imeti svojo kritiko, če se ima za kritično filozofijo in ne dogmatsko, ta kritika bi morala spet imeti svojo itd. v neskončni regres. Hegel je to skušal presekati s tem, da je njegova metoda odsotnost metode. Zadev nima smisla ločevati na spoznanje in spoznavanje spoznanja samega.

Včeraj je bilo kar literarno, ne Dolarja ne Žižka. Nadaljuje se 11.1.2010. Ni pa bilo slabo, ker je bilo precej govora o zrcalnem stadiju in romantični nociji doppelgangerja.

[nimbus]

A ni Kanta kritiziral tudi Adorno, kot si enkrat napisal? Jacobi je itak Kantu in ostalim klasikom ves čas težil, da bi KČU morala imeti svojo kritiko, če se ima za kritično filozofijo in ne dogmatsko, ta kritika bi morala spet imeti svojo itd. v neskončni regres. Hegel je to skušal presekati s tem, da je njegova metoda odsotnost metode. Zadev nima smisla ločevati na spoznanje in spoznavanje spoznanja samega.

Včeraj je bilo kar literarno, ne Dolarja ne Žižka. Nadaljuje se 11.1.2010. Ni pa bilo slabo, ker je bilo precej govora o zrcalnem stadiju in romantični nociji doppelgangerja.

 

hehe, to je pa moška intuicija. Sem vedu, da je bolje večer s Heglom preživet.

 

Ja, Jacobi predstavlja figuro antifilozofa. Vse izhaja pa iz spora o Sinozozmu. Spinoza je pač postavil sistem, ki je po svoji zgradbi dogmatičen. Osnove apodiktično postavi in na njih gradi. Kant, po drugi strani, je hotel pa proučiti možnost spoznanja. In Jacobi pravi, da če neko spoznanje utemeljimo, potem moramo utemeljiti tudi predpostavke tega spoznanja in tako naprej, dokler ne pridemo do nekega trdnega temelja, ki ga moramo apodiktično sprejeti, kot npr. aksiome v matematiki. Ker moramo to sprejeti zdravo za gotovo, se filozofija sprevrže v vero/religijo. Če pa tega ne vzamemo zdravo za gotovo, se pa sučemo okoli vrele kaše tako, kot pes v neskončnost lovi svoj rep in ostane naše spoznanje prazno. Vsa nemška klasična filozofija je napor utemeljitve možnosti filozofije, tj. da ni ne religija in da ni prazen nič. In res je, Hegel vse zduži. Ob njem mi pride na pamet neka drama od Sartreja oz. nekoga eksistencialista, ki smo jo imeli v srednji šoli za branje, in v kateri se ponavlja stavek VSI SMO V. To je to. Mi smo že to. In v Fenomenologiji duha lepo pokaže na apodiktičnost moderne znanosti, saj mora tudi ona vendar nekje začeti. Recimo zakon težnosti s formulo gt(kvadrat) polovic že predpostavljamo medsebojno neodvisnot prostora in časa, kar pa seveda ni res. Tako mi pri spoznavanju in prav tako Kant in Jacobi, skušajo pokazati ravno tisto, kar so v samem začetku že predpostavljali, tj. obstaja svet tam zunaj, ki je neodvisen in nam podan na izkušanje. Naš, človekov psihofizični ustroj, je pač tako zgrajen, da se mu svet najprej pokaže na ta način. Ampak življenje je pot in ta pot je pot duha, ki se na njej zave samega sebe. Življenje ni izlet v interšpar ob vikendih in skrb za lastno materijalno blagostanje. Če verjameš. No, tko Hegel. Ampak ga je težko brat. Po polžje. Se mu je pa dogajal, da je šel vse to pisat. Res je neverjeten.

Toliko za zdaj.

 

[nimbus]

Sem življenje sredi življenja, ki hoče živeti. Ponavljam, sredi življenja, ki hoče živeti. Vsako življenje pa živi, vsaj v naravni zavesti, prav od življenja. Zato imamo z etičnega in moralnega vidika samo dve možnosti; ali se začnemo prehranjevati s kamni ali pa se spoprijaznemo z minljivostjo tega življenja, ki hoče živeti.

 

jst sm za kamne.

 

pa vi?

 

[lia]

='1055528136']

Sem življenje sredi življenja, ki hoče živeti. Ponavljam, sredi življenja, ki hoče živeti. Vsako življenje pa živi, vsaj v naravni zavesti, prav od življenja[/b]. Zato imamo z etičnega in moralnega vidika samo dve možnosti; ali se začnemo prehranjevati s kamni ali pa se spoprijaznemo z minljivostjo tega življenja, ki hoče živeti.

 

jst sm za kamne.

 

pa vi?

 

 

 

 

pogrešam, te stari, nič ne napišeš

 

 

 

kaj pa ,če je življenje en sam nesporazum, ampak imaš prav še zmeraj hoče življenje živeti....upam, da ga živiš in užiješ s polnimi pljuči

 

beseda amen, prihaja iz hebrejščine -amin- tako naj bo in označuje trdnost, trajnost- tako je ,tako bodi

 

 

 

 

no meni se je podrl svet....razpadel je na prafaktorje in ga zgleda v tem življenju ne sestavim več. vse kar sem mislila , da vem, znam , čutim, občutim- se je izkazalo za čisti misssunderstood

 

 

 

 

tak da zdaj razumem one starce, ki so vsakih deset let rekli, da se čudijo kako so lahko pred desetimi leti bili tako neumni zmeraj na novo in zopet in spet, again and again....