Spreminjanje/sprejemanje

[Sprehajalec]

http://www.pozitivke.net/article.php/Prizn...opotnik_Vsakdan

Ali me priznaš?

Te dneve me nenehno spremlja sopotnik, ki se ga nikakor ne morem znebiti, že nadležen mi je, a vendar me neprestano uči nekaj velikega, nekaj kar mi do sedaj ni bilo poznano, nekaj bistvenega, kar zelo počasi dojemam.

 

Vsako jutro s sodelavci pred začetkom dela posedimo skupaj za nekaj minut. Vedno eno in isto premlevanje problemov posameznikov in aktualnih vsakodnevnih dogodkov. Meni gre že nekaj časa vse skupaj pošteno na živce. On pa me vpraša-ali me priznaš?

 

Grem v trgovino-Interspar, kupim neko malenkost. Pri blagajni čakam z vrečko sadja in zobno pasto v rokah. Začuden opazujem do vrha napolnjene vozičke pri nekaj kupcih pred mano, z vsem mogočim od hrane do raznovrstnih drobnarij. Skoraj se že jezim, ker moram zopet čakati, ko me v tistem trenutku opozori glas na moje nezavedne misli-ali me priznaš?

 

Svoja dva otroka zvečer dajem spat. Znana vsakodnevna procedura-pižama, umivanje zob, pravljica. Otroka pa sta še vedno razigrana, ati pa še to, jaz bi pa še jedel, ne grem še spat, drugo pravljico bi iz cicidoja ne to in podobno. Na koncu desetminutnega zavlačevanja se končno razjezim in povzdignem glas, uporabim svojo avtoriteto. Potem se otroka umirita… in zaspita, glas pa me spet vpraša-ali me res ne priznavaš?

 

Peljem se po cesti, pred semaforjem dolga kolona vozil. Meni pa se mudi, skoraj že zamujam na dogovorjeni sestanek. Čakam in čakam. Že sem nestrpen, ker vidim, da bom zamudil dogovorjeno uro. Zopet redeča luč in to tik pred mano, še dve minuti bosta šle…on pa zopet, kot iz jasnega-Ali me res ne priznaš?

 

Grem na kosilo. Sam jem le solato, veliko porcijo solate. Malo se oziram okrog po sosednjih mizah, kaj jedo drugi. Vsi veliko krompirja, pa zrezke, juhe in slaščice, večina zadovoljno uživa svoje vsakodnevno kosilo s samo kuhano hrano. O Bog, si mislim, ali še niso dojeli? Glas pa me znova opozori, ali me ne poznaš, ali me tudi tukaj ne priznavaš?

 

Berem časopis, o padanju slovenske natalitete, da nas je zmeraj manj…Kritičen sem do članka, skoraj da že ne obsodim vseh drugačnih okrog mene, tistih ki se ne odločijo za otroka, pa tiste ženske, ki so napravile splav…, ko me glas znova opozori-ali me še nisi spoznal?

 

Grem skozi center mesta, v januarju 2007, gledam napol oblečene najstnice z razgaljenimi trebuhi, živijo svoje življenje, veselo zavijejo v McDonalds-saj nimam nič proti, ampak…znova isti glas, ali me tudi v tem ne vidiš?

 

Lahko bi našteval še in še, pa ne bi mogel objeti veličine, lepote, popolnosti, ki me vsak trenutek obdaja niti opravičiti svoje napihnjene majhnosti. Ne najdem opravičila za vse svoje sodbe, izrečene opazke, posplošene kritike, ki mi kar pridejo na misel, brez vsakršnega truda. Da - premajhen sem, prereven, da bi ti lahko ugovarjal VEČNI in MODRI.

 

 

http://www.pozitivke.net/article.php/20070215180451133

Ne spreminjajte sveta…

..spremenite sebe, spremenite svoj pogled na svet. Svet je namreč večnost že sam po sebi, popoln in samo zato ste bili sami rojeni, da enkrat vstopite v to popolnost. O, da bi že enkrat z novimi očmi to zagledali. Ta današnji svet ne rabi nobene spremembe, ker nima ne začetka in ne konca, ne včeraj in ne jutri ter je v svojem bistvu vedno nov in svež. Iz ljubezni ste bili rojeni-da se vrnete v ljubezen, da živite to ljubezen, tukaj in sedaj.

 

Želja po spreminjanju sveta se vedno znova rojeva v človeku, saj je pozabil svojo popolno naravo, ki jo je žrtvoval zaradi nenasitne želje po ohranjanju stika s samim seboj. On je namreč svoje kraljestvo postavil zgoraj, v višavah, mi pa smo ga želeli imeti za sebe, ga častiti tu spodaj, da počastimo in nasitimo le svoje samoljubje. Za vsako željo po spreminjanju sveta, se skriva nemoč posameznika iz današnje družbe, da bi se odkrito soočil s to svojo resničnostjo in ji ubežal. Zato hrepenimo vedno znova po tukaj nedosegljivem-v prazno.

 

Ko človek izgubi realen pogled na svet, zaide v težave in v svoji nevednosti želi, da bi se okoliščine prilagodile njemu-nevednežu, ne pa da bi sam spremenil svoje poglede, niti da bi se kaj naučil iz te nove lekcije. Neznanje tako v človeku obuja tisto, kar je že mrtvo, v mislih vedno znova premleva to, kar je že njegova zgodovina, neznanje in dober spomin sta namreč, kot enojajčna brata dvojčka, le redko se popolnoma ločita.

 

Vsak se prej ko slej znajde pred pritlehno željo človeškega ega, da bi spreminjal svet po svoji podobi, da bi bil bog, sebi in drugim, da bi bil voditelj, svetovalec, rešitelj.

 

Današnji svet je navidezno kompleksen, neobvladljiv, kaotičen, nepredvidljiv, krut in nepravičen. Lahko pa, da je resnično samo to in le takšen, le da ga je potrebno samo še sprejeti z odprtimi rokami, ga zagledati z novimi očmi, ga občutiti z vsemi svojimi čuti. Dihati zrak s polnimi pljuči, govoriti, da govoriti z navdušenjem-iz svojega življenja, iz svojega doživljanja tega trenutka. Ljudje današnje dobe čakajo, da jim spregovorite brez olepšav, brez sprenevedanja, brez obžalovanja, brez opravičevanja.

 

Ljudje današnje dobe, čakajo glasnike resnice, ki se v viharjih Vaših dni rojevajo v Vašem duhu. Tistih, ki se neprestano pritožujejo in godrnjajo je že tako ali tako dovolj, neštetih svetovalcev, ki govorijo o pravem življenju-sami pa ga ne zaživijo, niti delajo kot govorijo. Kaj vedno znova govorite mir, mir, ko pa vendarle ni nikjer miru! Mir daje samo on, ki je zgoraj...in to le tistim, ki so mu zvesto sledili.

 

Če kdaj Vaš čas porabite za to, da sledite svojim željam in ''samo malo''...spreminjate svoje najbližje, svoje otroke, svoje okolje, se trudite, da druge prepričate v svoj prav...

 

Ali jih hočete prikrajšati za skrito resnico njihovega bistva, ali jim hočete vzeti njihovo trenutno resničnost? Ne tako, želite, da ste kot roparji in tisti, ki delajo več škode kot koristi? Svet je do danes obstal namreč le zato, da bi tudi ti našli svoja vrata iz podzemlja.

 

Če bi bili slepi, bi ne imeli greha, ker pa pravite vidimo, znamo, imamo, napredujemo-Vaš greh ostaja. Ali z drugimi besedami, če bi bili gluhi, ne bi imeli nobene potrebe po spreminjanju sveta, ker pa pravite vse slišimo, Vaš greh ostaja, dokler se ne pokorite za vsak svoj prestopek.

 

Tisti pa, ki ste pravični, boste postali lahki kot ptičje pero, kot dih sapice in ognjeni meč Vas bo osvobodil vsake želje po spreminjanju sveta, v eni noči bo namreč ločil Vaše kosti od mesa in Vam dal novo obleko dneva. Bodite zato vedno ljubeznivi do vseh, tudi do svojih sovražnikov, da se izpolni volja Njega iz višin, saj te je poslal na bojišče, v blato zemlje, da odmreš v svojem samoljubju do konca, da spoznaš svojo majhnost, svoj slepi pohlep skritih želja, ki te vodijo in se potem, ko se te dotakne, očistiš vse navezanosti ter z novimi ušesi in očmi podajaš roko resničnemu in pravemu gospodarju tvojega življenja.

[Pika Pikica]

Tile primeri se tud men non-stop dogajajo. Pa si velikrat rečm, a ti je treba tega, Pika? Ker me velikokrat po nepotrebnem jeza fu zagrab. In včasih, se zavem tega in namest, da bi se razjezila, se nasmehnem. In je ful razlika, tist wow

 

Vaja dela mojstra, a ne?

[Sprehajalec]

Vaja dela mojstra, a ne?

Jep. Mojster pa vajo.

[nelika]

Jaz pa ne maram preveč teh New Agevskih nasvetov. Tukaj sem, da se učim, po svoji pameti in razumevanju. Mal že kaj preberem in kaj zanimivega upoštevam, razmislim in se po svoji volji odločim. V svojem življenju sem srečala toliko odbitkov, obsedenih s tem New Agem in iskanjem notranjega miru, da me je to tako odbilo kot Krščanska religija.

[Zaphod]

Jaz pa ne maram preveč teh New Agevskih nasvetov. Tukaj sem, da se učim, po svoji pameti in razumevanju. Mal že kaj preberem in kaj zanimivega upoštevam, razmislim in se po svoji volji odločim. V svojem življenju sem srečala toliko odbitkov, obsedenih s tem New Agem in iskanjem notranjega miru, da me je to tako odbilo kot Krščanska religija.

 

Pa še prav imaš ...

 

Nasvet ni vreden nič. Stvar moraš doživet, sicer je ne moreš razumet.

 

Tudi sam poznam veliko odbitkov obsedenih s tem, ki o tem neprestano premišljajo in govorijo.

Poznam tudi nekaj odbitkov, ki to živijo pa še izgovoriti ne znajo New Age, da ne govorim o tem, da še niso slišali za čakre ...

 

Še en Newagerski nasvet

 

Odpri oči, odpri ušesa, odpri nosnice, odpri srce.

[ROTI]

Pa še prav imaš ...

 

Nasvet ni vreden nič. Stvar moraš doživet, sicer je ne moreš razumet.

 

Tudi sam poznam veliko odbitkov obsedenih s tem, ki o tem neprestano premišljajo in govorijo.

Poznam tudi nekaj odbitkov, ki to živijo pa še izgovoriti ne znajo New Age, da ne govorim o tem, da še niso slišali za čakre ...

 

Še en Newagerski nasvet

 

Odpri oči, odpri ušesa, odpri nosnice, odpri srce.

 

 

To si lepo povedal,samo ljudje smo potrebni nasvetov in učenja ,je pa res ,da lahko poslušač ,toda dokler ne doživiž ,le stežka dojemaš. Sama sem skozi življenje poslušala nasvete in skušala določene stvari pri drugačnih ljudeh dojeti. Enega pa še nisem in je vprašanje ali bom sploh gdaj dojela in to je zakaj so nekateri ljudje zlobni in kaj jih vodi k, temu , da uživajo povzročati kaos

[E.C.]

Spreminjanje drugih

 

Dokler ne pristopimo k delu na sebi in s tem k duhovnosti na realen in iskren način, bomo imeli vedno tendenco po spreminjanju drugih. Ampak drugi so taki kot so in to je popolnoma njihova stvar. In če nas kar koli moti na drugih, to kaže samo na to, da imamo sami s seboj določene težave in da nismo prav zares v stiku s svojimi pravimi, intimnimi in globjimi občutji. In iskreni pristop k duhovnosti in delu na sebi pomeni edinole ukvarjanje s samim s sabo.

 

Dokler imamo občutek, da se morajo spremeniti drugi (in, da smo mi tisti poklicani, da jih spremenimo, izgubljene duše), so to le pobožne sanje začetnika, ki ne dojame, da si sam ustvarja svojo percepcijo drugih.

 

Takoj pa, ko prevzamemo pobudo za svoj napredek in odgovornost zase v svoje roke, se pričnemo ukvarjati izključno sami s sabo, ker nam postane popolnoma jasno, da so naše misli in občutki (o drugih) izključno naša stvar in z drugimi nimajo nobene realne veze. Spreminjanje in kritiziranje drugih je le beg začetnika pred soočanjem s svojo globjo resničnostjo.

 

Celoten članek "Odvisnost od duhovnosti" >>

 

[lia]

http://www.pozitivke.net/article.php/Prizn...opotnik_Vsakdan

Ali me priznaš?

Te dneve me nenehno spremlja sopotnik, ki se ga nikakor ne morem znebiti, že nadležen mi je, a vendar me neprestano uči nekaj velikega, nekaj kar mi do sedaj ni bilo poznano, nekaj bistvenega, kar zelo počasi dojemam.

 

V

Ko človek izgubi realen pogled na svet, zaide v težave in v svoji nevednosti želi, da bi se okoliščine prilagodile njemu-nevednežu, ne pa da bi sam spremenil svoje poglede, niti da bi se kaj naučil iz te nove lekcije. Neznanje tako v človeku obuja tisto, kar je že mrtvo, v mislih vedno znova premleva to, kar je že njegova zgodovina, neznanje in dober spomin sta namreč, kot enojajčna brata dvojčka, le redko se popolnoma ločita.

 

Vsak se prej ko slej znajde pred pritlehno željo človeškega ega, da bi spreminjal svet po svoji podobi, da bi bil bog, sebi in drugim, da bi bil voditelj, svetovalec, rešitelj.

 

Današnji svet je navidezno kompleksen, neobvladljiv, kaotičen, nepredvidljiv, krut in nepravičen. Lahko pa, da je resnično samo to in le takšen, le da ga je potrebno samo še sprejeti z odprtimi rokami, ga zagledati z novimi očmi, ga občutiti z vsemi svojimi čuti. Dihati zrak s polnimi pljuči, govoriti, da govoriti z navdušenjem-iz svojega življenja, iz svojega doživljanja tega trenutka. Ljudje današnje dobe čakajo, da jim spregovorite brez olepšav, brez sprenevedanja, brez obžalovanja, brez opravičevanja.

Ljudje današnje dobe, čakajo glasnike resnice, ki se v viharjih Vaših dni rojevajo v Vašem duhu. Tistih, ki se neprestano pritožujejo in godrnjajo je že tako ali tako dovolj, neštetih svetovalcev, ki govorijo o pravem življenju-sami pa ga ne zaživijo, niti delajo kot govorijo. Kaj vedno znova govorite mir, mir, ko pa vendarle ni nikjer miru! Mir daje samo on, ki je zgoraj...in to le tistim, ki so mu zvesto sledili.

 

Če kdaj Vaš čas porabite za to, da sledite svojim željam in ''samo malo''...spreminjate svoje najbližje, svoje otroke, svoje okolje, se trudite, da druge prepričate v svoj prav...

 

Ali jih hočete prikrajšati za skrito resnico njihovega bistva, ali jim hočete vzeti njihovo trenutno resničnost? Ne tako, želite, da ste kot roparji in tisti, ki delajo več škode kot koristi? Svet je do danes obstal namreč le zato, da bi tudi ti našli svoja vrata iz podzemlja.

 

Če bi bili slepi, bi ne imeli greha, ker pa pravite vidimo, znamo, imamo, napredujemo-Vaš greh ostaja. Ali z drugimi besedami, če bi bili gluhi, ne bi imeli nobene potrebe po spreminjanju sveta, ker pa pravite vse slišimo, Vaš greh ostaja, dokler se ne pokorite za vsak svoj prestopek.

 

Tisti pa, ki ste pravični, boste postali lahki kot ptičje pero, kot dih sapice in ognjeni meč Vas bo osvobodil vsake želje po spreminjanju sveta, v eni noči bo namreč ločil Vaše kosti od mesa in Vam dal novo obleko dneva. Bodite zato vedno ljubeznivi do vseh, tudi do svojih sovražnikov, da se izpolni volja Njega iz višin, saj te je poslal na bojišče, v blato zemlje, da odmreš v svojem samoljubju do konca, da spoznaš svojo majhnost, svoj slepi pohlep skritih želja, ki te vodijo in se potem, ko se te dotakne, očistiš vse navezanosti ter z novimi ušesi in očmi podajaš roko resničnemu in pravemu gospodarju tvojega življenja.

 

 

 

 

[Sprehajalec]

jep E.C.

 

Tale mi je tud všeč + komentar k je zdraven: http://www.pozitivke.net/article.php/20061227161544350 (link, ker je sicer predolgo )

[FixMinze]

To si lepo povedal,samo ljudje smo potrebni nasvetov in učenja ,je pa res ,da lahko poslušač ,toda dokler ne doživiž ,le stežka dojemaš. Sama sem skozi življenje poslušala nasvete in skušala določene stvari pri drugačnih ljudeh dojeti. Enega pa še nisem in je vprašanje ali bom sploh gdaj dojela in to je zakaj so nekateri ljudje zlobni in kaj jih vodi k, temu , da uživajo povzročati kaos

 

Ah razumet zlobneže. Tud sam sem se to spraševal in se še vedno. Eno je jasno! Ne moreš ga razumet tako kot lahko razumeš sebe, ker v resnici to hočeš. Čutiti njegovo zlobo, vzgibe, akcije, reakcije in tako naprej in ga tako razumeti. Pa se to ne da. kdor se ukvarja z zmaji, zmaj postane.

 

Lahko pa izoblikuješ ali posvojiš sisteme za opazovanje na daljavo - poznavanje psihologije je en od teh sistemov ne nujno najbolj učinkovit za razumevanje.

[FixMinze]

naj mi kdo poskuša odgovoriti na to vprašanje z mislijo o odmiranju naših grehov tukaj in zdaj in sprejemanju edinega gospodarja našega življenja.

 

Kaj je potem svoboda odločanja, svoboda izbire drugačne poti, če je le ena sama?

 

Ja, če je en začetek, naj bo še en konec. Le kako bosta dva ali trije ali ....? Svoboda je v odločitvah v raznolikosti odločitev in poti.

[butl]

To si lepo povedal,samo ljudje smo potrebni nasvetov in učenja ,je pa res ,da lahko poslušač ,toda dokler ne doživiž ,le stežka dojemaš. Sama sem skozi življenje poslušala nasvete in skušala določene stvari pri drugačnih ljudeh dojeti. Enega pa še nisem in je vprašanje ali bom sploh gdaj dojela in to je zakaj so nekateri ljudje zlobni in kaj jih vodi k, temu , da uživajo povzročati kaos

 

Roti kaj pa je zlobnež? Mislm, po čem ga ti določiš za zlobneža? Mislm, kaj mora imeti, kako se mora obnašati, da je zate zlobnež?

 

[ZVEZANI]

http://www.pozitivke.net/article.php/Prizn...opotnik_Vsakdan

Ali me priznaš?

Te dneve me nenehno spremlja sopotnik, ki se ga nikakor ne morem znebiti, že nadležen mi je, a vendar me neprestano uči nekaj velikega, nekaj kar mi do sedaj ni bilo poznano, nekaj bistvenega, kar zelo počasi dojemam.

 

Vsako jutro s sodelavci pred začetkom dela posedimo skupaj za nekaj minut. Vedno eno in isto premlevanje problemov posameznikov in aktualnih vsakodnevnih dogodkov. Meni gre že nekaj časa vse skupaj pošteno na živce. On pa me vpraša-ali me priznaš?

 

Grem v trgovino-Interspar, kupim neko malenkost. Pri blagajni čakam z vrečko sadja in zobno pasto v rokah. Začuden opazujem do vrha napolnjene vozičke pri nekaj kupcih pred mano, z vsem mogočim od hrane do raznovrstnih drobnarij. Skoraj se že jezim, ker moram zopet čakati, ko me v tistem trenutku opozori glas na moje nezavedne misli-ali me priznaš?

 

Svoja dva otroka zvečer dajem spat. Znana vsakodnevna procedura-pižama, umivanje zob, pravljica. Otroka pa sta še vedno razigrana, ati pa še to, jaz bi pa še jedel, ne grem še spat, drugo pravljico bi iz cicidoja ne to in podobno. Na koncu desetminutnega zavlačevanja se končno razjezim in povzdignem glas, uporabim svojo avtoriteto. Potem se otroka umirita… in zaspita, glas pa me spet vpraša-ali me res ne priznavaš?

 

Peljem se po cesti, pred semaforjem dolga kolona vozil. Meni pa se mudi, skoraj že zamujam na dogovorjeni sestanek. Čakam in čakam. Že sem nestrpen, ker vidim, da bom zamudil dogovorjeno uro. Zopet redeča luč in to tik pred mano, še dve minuti bosta šle…on pa zopet, kot iz jasnega-Ali me res ne priznaš?

 

Grem na kosilo. Sam jem le solato, veliko porcijo solate. Malo se oziram okrog po sosednjih mizah, kaj jedo drugi. Vsi veliko krompirja, pa zrezke, juhe in slaščice, večina zadovoljno uživa svoje vsakodnevno kosilo s samo kuhano hrano. O Bog, si mislim, ali še niso dojeli? Glas pa me znova opozori, ali me ne poznaš, ali me tudi tukaj ne priznavaš?

 

Berem časopis, o padanju slovenske natalitete, da nas je zmeraj manj…Kritičen sem do članka, skoraj da že ne obsodim vseh drugačnih okrog mene, tistih ki se ne odločijo za otroka, pa tiste ženske, ki so napravile splav…, ko me glas znova opozori-ali me še nisi spoznal?

 

Grem skozi center mesta, v januarju 2007, gledam napol oblečene najstnice z razgaljenimi trebuhi, živijo svoje življenje, veselo zavijejo v McDonalds-saj nimam nič proti, ampak…znova isti glas, ali me tudi v tem ne vidiš?

 

Lahko bi našteval še in še, pa ne bi mogel objeti veličine, lepote, popolnosti, ki me vsak trenutek obdaja niti opravičiti svoje napihnjene majhnosti. Ne najdem opravičila za vse svoje sodbe, izrečene opazke, posplošene kritike, ki mi kar pridejo na misel, brez vsakršnega truda. Da - premajhen sem, prereven, da bi ti lahko ugovarjal VEČNI in MODRI.

http://www.pozitivke.net/article.php/20070215180451133

Ne spreminjajte sveta…

..spremenite sebe, spremenite svoj pogled na svet. Svet je namreč večnost že sam po sebi, popoln in samo zato ste bili sami rojeni, da enkrat vstopite v to popolnost. O, da bi že enkrat z novimi očmi to zagledali. Ta današnji svet ne rabi nobene spremembe, ker nima ne začetka in ne konca, ne včeraj in ne jutri ter je v svojem bistvu vedno nov in svež. Iz ljubezni ste bili rojeni-da se vrnete v ljubezen, da živite to ljubezen, tukaj in sedaj.

 

Želja po spreminjanju sveta se vedno znova rojeva v človeku, saj je pozabil svojo popolno naravo, ki jo je žrtvoval zaradi nenasitne želje po ohranjanju stika s samim seboj. On je namreč svoje kraljestvo postavil zgoraj, v višavah, mi pa smo ga želeli imeti za sebe, ga častiti tu spodaj, da počastimo in nasitimo le svoje samoljubje. Za vsako željo po spreminjanju sveta, se skriva nemoč posameznika iz današnje družbe, da bi se odkrito soočil s to svojo resničnostjo in ji ubežal. Zato hrepenimo vedno znova po tukaj nedosegljivem-v prazno.

 

Ko človek izgubi realen pogled na svet, zaide v težave in v svoji nevednosti želi, da bi se okoliščine prilagodile njemu-nevednežu, ne pa da bi sam spremenil svoje poglede, niti da bi se kaj naučil iz te nove lekcije. Neznanje tako v človeku obuja tisto, kar je že mrtvo, v mislih vedno znova premleva to, kar je že njegova zgodovina, neznanje in dober spomin sta namreč, kot enojajčna brata dvojčka, le redko se popolnoma ločita.

 

Vsak se prej ko slej znajde pred pritlehno željo človeškega ega, da bi spreminjal svet po svoji podobi, da bi bil bog, sebi in drugim, da bi bil voditelj, svetovalec, rešitelj.

 

Današnji svet je navidezno kompleksen, neobvladljiv, kaotičen, nepredvidljiv, krut in nepravičen. Lahko pa, da je resnično samo to in le takšen, le da ga je potrebno samo še sprejeti z odprtimi rokami, ga zagledati z novimi očmi, ga občutiti z vsemi svojimi čuti. Dihati zrak s polnimi pljuči, govoriti, da govoriti z navdušenjem-iz svojega življenja, iz svojega doživljanja tega trenutka. Ljudje današnje dobe čakajo, da jim spregovorite brez olepšav, brez sprenevedanja, brez obžalovanja, brez opravičevanja.

 

Ljudje današnje dobe, čakajo glasnike resnice, ki se v viharjih Vaših dni rojevajo v Vašem duhu. Tistih, ki se neprestano pritožujejo in godrnjajo je že tako ali tako dovolj, neštetih svetovalcev, ki govorijo o pravem življenju-sami pa ga ne zaživijo, niti delajo kot govorijo. Kaj vedno znova govorite mir, mir, ko pa vendarle ni nikjer miru! Mir daje samo on, ki je zgoraj...in to le tistim, ki so mu zvesto sledili.

 

Če kdaj Vaš čas porabite za to, da sledite svojim željam in ''samo malo''...spreminjate svoje najbližje, svoje otroke, svoje okolje, se trudite, da druge prepričate v svoj prav...

 

Ali jih hočete prikrajšati za skrito resnico njihovega bistva, ali jim hočete vzeti njihovo trenutno resničnost? Ne tako, želite, da ste kot roparji in tisti, ki delajo več škode kot koristi? Svet je do danes obstal namreč le zato, da bi tudi ti našli svoja vrata iz podzemlja.

 

Če bi bili slepi, bi ne imeli greha, ker pa pravite vidimo, znamo, imamo, napredujemo-Vaš greh ostaja. Ali z drugimi besedami, če bi bili gluhi, ne bi imeli nobene potrebe po spreminjanju sveta, ker pa pravite vse slišimo, Vaš greh ostaja, dokler se ne pokorite za vsak svoj prestopek.

 

Tisti pa, ki ste pravični, boste postali lahki kot ptičje pero, kot dih sapice in ognjeni meč Vas bo osvobodil vsake želje po spreminjanju sveta, v eni noči bo namreč ločil Vaše kosti od mesa in Vam dal novo obleko dneva. Bodite zato vedno ljubeznivi do vseh, tudi do svojih sovražnikov, da se izpolni volja Njega iz višin, saj te je poslal na bojišče, v blato zemlje, da odmreš v svojem samoljubju do konca, da spoznaš svojo majhnost, svoj slepi pohlep skritih želja, ki te vodijo in se potem, ko se te dotakne, očistiš vse navezanosti ter z novimi ušesi in očmi podajaš roko resničnemu in pravemu gospodarju tvojega življenja.

 

http://www.pozitivke.net/article.php/20050526083735431