analitična psihoterapija

[vijola]

Ima kdo kakšne izkušnje z razvojno analitično psihoterapijo?

Kako poteka, kako dolgo traja, v kakšnih primerih je učinkovita?

[sizif]

Draga Viola !

 

Sam poznam razvojno analitično psihologijo,kar dobro.Preberi knjigo oz.učbenik dr.Petra Praperja, z istim naslovom.

Terapije pa trajajo,zelo različno dolgo.Lahko od enega tedna,do 20 let.Povsem odvisno od človeka.Ljudje.običajno ne zdržijo dolgo,saj niso pripravljeni na sprejemanje novih znanj in vedenj.

[vijola]

Si mogoče hodil na terapijo?

[sizif]

Zdravo Vijola !

 

Nisem hodil na terapijo,vendar jo to znanje nujno potrebno,če hočeš razumeti,človekove notranje psihične procese izhajajoče iz delovanja psihičnega aparata in pridobivanje opremljenosti le-tega.

 

Domnevam,da si še zelo mlado dekle,ki začuti strah,ko se pojavi beseda psiha.To ni nič hudega in če imaš namen obiskovati kloničnega psihologa,to brez odlašanja stori.Ko človek izve,kako deluje,začne doživljati zadovoljstva in njegov pogled na svet (probleme ),se korenito spremeni.

 

Samo korajžno !

[vijola]

Nisem tako mlada in kar se tiče spoznavanja svoje notranjosti, bi si želela, da bi se tega že prej lotila bolj intenzivno. Mislim, da ni beseda psiha tisto, česar se bojim, ampak odločitev o tem, koga bom vzela s sabo na to pot raziskovanja. Zdi se, da sama ne zmorem te poti, potrebujem neko zunanjo pomoč. Vprašanje je kakšno, čigavo? Kar tako nekomu razkriti svojo notranjost, ki jo še sebi nisem razkrila in zato ne vem, kaj me čaka, nikakor ni enostavno. Mislim, da ne gre zaupati kateremu koli psihologu ali psihiatru.

 

Knjigo, ki jo priporočaš, bom pa vsekakor prebrala.

[FixMinze]

Ka pa mente o transakcijski analizi

[vijola]

Kaj pa je to? Lahko poveš na kratko?

[FixMinze]

Gre za transkacije, ki potekajo znotraj zunaj opazovanega objekta.

 

1. Starš - vzorci odraslih

2. Agent- ti kot odgovorna odrasla oseba

3. Otrok - tvoj otrok

 

Ti trije faktorji komunicirajo med seboj v tebi, kot tudi zunaj tebe v drugih osebah So 'krivi' za večino procesov.

 

Za razliko od običajne psihiatrije (freud) se ta ne ukvarja z iskanjem vzroka kot nekega vzgiba ampak se osredotoči nato, da vzorci miselni procesi začnejo delovati tako kot morajo - pozitivno, lepo, gladko, tekoče, odgovorno itd. neglede na globje ali notranje vzroke. Gre za opazovanje transakcij in delo z njimi.

 

Sam se s tem nisem preveč ukvarjal ( kr sem len ) se pa sedaj trudim prebrat knjigo Games People Play o igrah človeka.

 

Na področju bivše juge je zelo priznan in uspešen Zoran Milivojević, če te bo zanimalo preberi njegove knjige, sam mam doma knjigo Čustva, ki tud še čaka na branje

 

Tole je pa link iz googla, tretji po vrsti je en povzetek iz predavanja zgoraj omenjenega tipa.

TA

[butl]

Nisem tako mlada in kar se tiče spoznavanja svoje notranjosti, bi si želela, da bi se tega že prej lotila bolj intenzivno. Mislim, da ni beseda psiha tisto, česar se bojim, ampak odločitev o tem, koga bom vzela s sabo na to pot raziskovanja. Zdi se, da sama ne zmorem te poti, potrebujem neko zunanjo pomoč. Vprašanje je kakšno, čigavo? Kar tako nekomu razkriti svojo notranjost, ki jo še sebi nisem razkrila in zato ne vem, kaj me čaka, nikakor ni enostavno. Mislim, da ne gre zaupati kateremu koli psihologu ali psihiatru.

 

Knjigo, ki jo priporočaš, bom pa vsekakor prebrala.

 

O Vijola

 

Zdej, jst sem samo en butl in se na psiho ne spoznam glih / a kej šteje, da sem gledal film "Psiho" od unga bajsija, k je tud Ptiče režiral mrbit?/, ampak, če bi se že glih kej, pol bi si mislu, da ti znanje psihologije in en dober psiholog ne morta no ravno škodovat a ne.

 

Bi si mislil tud, da če si se odločila za popotovanje vase, da se je zelo dobr zavedat, da je predvsem od tebe odvisno, do kam boš prišla, kajtinamreč, korake boš delala ti in samo ti in noben drug. Tvoj pomočnik /psiholog, tvoje znanje al kej druzga a ne/ te bo lahko držal samo za rokco, lahko ti bo razložil zakonitosti, ki jih ve ali se jih bo naučil, ti nakazal možne izbire, če jih on vidi, ti pa še ne, ti podal razlago za kako povezavo, to ja...ampak, stopala boš pa sama. To je dobr vedet, sej veš, da ne bi gojila kakih pričakovanj nerealnih glede pomočnika in ga al skurcala čist al pa skovala v ozvezdje, pač glede na tvoja pričakovanja.

 

Je pa dobr se mal pripravit na to potovanje, kt sta ti že Sizif in Kuvrtat predlagala. Poišči literaturo in si kej preber, tko, za začetek, ker to ni delo s točno določenimi "milestones"-i in vnaprej predvidenimi koraki, pač pa delo v širino in sprotno prilagajanje korakov, hitrosti pa tko.

 

Samo za primer a ne. Gotov da je dobro prit do vzroka in ga preobrazit, samo včasih se to ne da kr tko in je blj smiselno spremenit vedenje takoj, ne glede na vzrok, da se prebrodi akutnost sedanjega momenta in se lotit vzroka enkrat kasneje al pa nikol, ker zna prit do preobrazbe že zarad spremembe vedenja kr tko, spontano. Včasih je treba tiščat kt en bk proti vzroku a ne. Pol spet kdaj ni dobr ne eno ne drugo, ampak se lotit bufferja, to je spraznit naboj, mislm, tisto vrečo čustvene naslage, ki onemogoča kakršno koli delovanje, pol... pa tko a ne. In se ti zna zgodit /no skor ziher ja/, da na eni točki ugotoviš, da je treba zamenjat metodo po kateri greš a ne, za eno drugo, al pa jo dopolnit al celo korigirat z nekimi novimi spoznanji.

Skratka, samo neke osnovne smernice so definirane za začetek, ki so lahko zelo dobre in preverjeno delujoče za tvoj slučaj, lahko pa da ne.

 

Še enkrat. Vsak korak bo tvoj in samo tvoj, pomočnik te bo lahko samo mal podprl al pa ti ponudu robček in ramo, če boš jokala al pa se bo smejal s teboj, če se ti bo smejalo, pa, če je res dober, te bo mal usmerjal, ker eni to znajo. Hodila boš pa sama.

 

mej se skrajno, Vijolica.

 

butl

[ardent]

O Vijola

 

Zdej, jst sem samo en butl in se na psiho ne spoznam glih / a kej šteje, da sem gledal film "Psiho" od unga bajsija, k je tud Ptiče režiral mrbit?/, ampak, če bi se že glih kej, pol bi si mislu, da ti znanje psihologije in en dober psiholog ne morta no ravno škodovat a ne.

 

Bi si mislil tud, da če si se odločila za popotovanje vase, da se je zelo dobr zavedat, da je predvsem od tebe odvisno, do kam boš prišla, kajtinamreč, korake boš delala ti in samo ti in noben drug. Tvoj pomočnik /psiholog, tvoje znanje al kej druzga a ne/ te bo lahko držal samo za rokco, lahko ti bo razložil zakonitosti, ki jih ve ali se jih bo naučil, ti nakazal možne izbire, če jih on vidi, ti pa še ne, ti podal razlago za kako povezavo, to ja...ampak, stopala boš pa sama. To je dobr vedet, sej veš, da ne bi gojila kakih pričakovanj nerealnih glede pomočnika in ga al skurcala čist al pa skovala v ozvezdje, pač glede na tvoja pričakovanja.

 

Je pa dobr se mal pripravit na to potovanje, kt sta ti že Sizif in Kuvrtat predlagala. Poišči literaturo in si kej preber, tko, za začetek, ker to ni delo s točno določenimi "milestones"-i in vnaprej predvidenimi koraki, pač pa delo v širino in sprotno prilagajanje korakov, hitrosti pa tko.

 

Samo za primer a ne. Gotov da je dobro prit do vzroka in ga preobrazit, samo včasih se to ne da kr tko in je blj smiselno spremenit vedenje takoj, ne glede na vzrok, da se prebrodi akutnost sedanjega momenta in se lotit vzroka enkrat kasneje al pa nikol, ker zna prit do preobrazbe že zarad spremembe vedenja kr tko, spontano. Včasih je treba tiščat kt en bk proti vzroku a ne. Pol spet kdaj ni dobr ne eno ne drugo, ampak se lotit bufferja, to je spraznit naboj, mislm, tisto vrečo čustvene naslage, ki onemogoča kakršno koli delovanje, pol... pa tko a ne. In se ti zna zgodit /no skor ziher ja/, da na eni točki ugotoviš, da je treba zamenjat metodo po kateri greš a ne, za eno drugo, al pa jo dopolnit al celo korigirat z nekimi novimi spoznanji.

Skratka, samo neke osnovne smernice so definirane za začetek, ki so lahko zelo dobre in preverjeno delujoče za tvoj slučaj, lahko pa da ne.

 

Še enkrat. Vsak korak bo tvoj in samo tvoj, pomočnik te bo lahko samo mal podprl al pa ti ponudu robček in ramo, če boš jokala al pa se bo smejal s teboj, če se ti bo smejalo, pa, če je res dober, te bo mal usmerjal, ker eni to znajo. Hodila boš pa sama.

 

mej se skrajno, Vijolica.

 

butl

 

[DejanCare]

Analitična psihologija zna velik pomagat al pa tud ne, odvisn od posameznika. Dela se z sanjami, mitologijo, astrologijo, alkimijo, kreativnostjo ter predvsem je zelo globinska. Globinska bi povdaru, ker se gre tle lahko zelo globoko, predvsem je če citiram našega jungovskega psihoanalitika pomembno da je Ego dost "močan", da vzdrži vse to, kar je tam spodaj. Pa odvisn je od človeka kako otroštvo je mel pa kolk ma materiala z preteklosti.