Osebna rast skozi šport

[Nicky]

seveda gre skupaj pa prebujanje kundalini pa vse to....

Neki študiram, da bi kr med službo malo pojogiral.. ker baje morš zmeraj cajt najt zase.. tko kot alkoholik zmer najde cajt za kapljico rujnega

 

hm ja pa med službo malo prebudiš tudi kundalini pa to...

[Zaphod]

Zanimajo me mnenja in izkušnje ljudi, ki vedo kako se lotiti športa in katerega za dosego osebne rasti. Sam se ukvarjam s tekom na dolge proge, kar mi daje veliko časa in priložnosti za refleksijo dneva in bistrenje misli, hkrati pa se tudi moje telo na to odziva zelo vzpodbudno (močnejše mišice, manj maščobe, večja vzdržljivost). Kljub vsemu pa opažam, da se pogosto ne morem izogniti tekmovalnosti, sploh na kakšnih maratonih in pa srečanjih z drugimi tekači, ki tečejo po isti progi, pa tudi tekmovalnosti s samim seboj, zaradi katerih imam včasih tudi poškodbe, ko skušam povečati pretečeno razdaljo ali kaj podobnega.

 

Ali ima še kdo med vami podobne občutke glede športa in katere športe bi mi poleg teka še priporočali?

 

aikido

[Aarwen]

ma to je vse naravno, ne verjami čenčam, da ti bo polenta pomagala d boš zrasla.

To je sam ata na mamo in igra molekul al frnikul..

Sam še zdej mi ne gre v glavo, ko je tastari biu majhen, stara pa se nekam puklasto drži, naš poštar je pa tko veliki..

 

šala mala..

itak je skrivnost, ni šans da bi tebi miss modrica : ) kej povedu.

 

 

hu hu.. zakaj pa ne poveš??? ah, se mi kar zdi, da si jedel čokolešnik! da je tvoj ego tako sladko čokoladen! pa še kakšen "lešnik" je zmes, kajne? fino.......

[Aarwen]

Unis....a tako? itak bi prej čokolado polizala....potem pa premislila, al bi imela lešnik....MMMM FINO!

čoko čoko Unis

 

LP

[butl]

Ne znese mi še sem še vajenček na poti spoznanja...

Zaenkrat se bom trudil da bom jaz ostal buden..

preden bom pa kundalini prebudil... no.....

sam danes sem že dosti naredil od fitnessa do savne iz katere so me po lepem običaju pregnali Italijani...

 

Hojla Porny

 

Mislm, jst sem samo en butl in se ne spoznam na prebujanje, ampak, a se ti res zdi da to rabiš? Mislm, zbujat in dvigat kundalini?

[Aarwen]

ti kar sanjari še naprej.

ne stavim ku*ca v usta šjoram k majo dosti za povedat.

preventivni vzroki, nč osebnega.

 

opa, nič bat dragi Unis....itak ne obožujem tvojega mesa, pač tvoj Ego, ki je oblit s č o k o l a d o

[rachek]

Rachek ta je malo ljuta- da osebnostno rastejo sam alpinisti pa jogisti

 

Eee, tega jaz nisem rekel. Vprašal je za nasvet, dobil ga je. Če bi zastavil bolj specifično, bi odgovoril bolj specifično.

 

Aja, pa vzržljivostni tek je tudi fajn.

[Aarwen]

reči mu kar češ, v ustih ga ne boš mela..

 

....he he....kaj mi pa bo tvoj ferdinand? ko imam liziko z okusom čokolade, nisi konkurenca!

[butl]

treba treba dragi Butl, treba je počas dvigat skor vse bi se reklo

 

Pust to, Porny. To ni zate. Sonce sveti od zgoraj. Ne prekrivaj ga z oblaki.

 

/Nisem našel toliko resnega smeškota, ki bi vsaj približno ponazarjal, kako resen sem. Zato ti limam tega. Je še najbližje/.

[zEn]

ne treniram ga več, ker sem dosegla, kar sem želela...

 

kar se pa varnosti tiče, imaš prav. nikoli ne smemo podcenjevati tistega, kar prihaja. pa vendar...je fajn občutek, ko se počutiš varnega. baje je vse v glavi.

 

Unis si mi privarčeval kar nekaj besed, ki bi jih rad povedal temu diletantu karateja. Sm se pa nasmejal do solz, uno od tvojih 20% v rebra, 80%..., hehe. Se spomnim dogodka, ko je neki karateist (in to bivši prvak v absolut) ujel eno "zidarsko" od nekega gozdarja.

 

 

"Sem dosegla, kar sem želela.." A ni menda tako, da se človek šele pri črnem pasu začne učiti karateja? Mojster, ki postane učenec. Najbolj, da ta pas nosiš namesto usnjenega, da če te slučajno sreča kakšen nevaren, da mu ga pokažeš

[Aarwen]

Unis si mi privarčeval kar nekaj besed, ki bi jih rad povedal temu diletantu karateja. Sm se pa nasmejal do solz, uno od tvojih 20% v rebra, 80%..., hehe. Se spomnim dogodka, ko je neki karateist (in to bivši prvak v absolut) ujel eno "zidarsko" od nekega gozdarja.

"Sem dosegla, kar sem želela.." A ni menda tako, da se človek šele pri črnem pasu začne učiti karateja? Mojster, ki postane učenec. Najbolj, da ta pas nosiš namesto usnjenega, da če te slučajno sreča kakšen nevaren, da mu ga pokažeš

 

 

mojster, ki postane učenec.

da, tako je. res ok stavek...za ostalo pa....

 

moj mojster bi ti rekel: dvakrat premisli, preden reagiraš. jaz pa bi ti rekla: trikrat premisli, preden udariš s takšno...

 

katate pomeni za karateista prazna roka, za laika, ki pametuje pa prazna glava!!!

[Aarwen]

Tko ko te mal bolj pozorno berem ti si malo mutna a Aarwen?

Fajn, da ima človek samozavest, tega ne smemo zatirati, sam v tebi jo že nosi na podcenjevanje drugih oseb...

to pa ni lastnost nekoga ki pozna tradicijo zena

 

 

hja....

 

kako bi se ti počutil mr. Zen, ko bi ti nekdo rekel, da si nekaj, za kar si delal in se trudil, se odpovedoval in dajal sebe...da si recimo zaveži za pas in kaži kot nekaj samoumevnega???

no viš, moje besede nimajo prav nobene veze s podcenjevanjem. verjameš ali ne, to sem prerasla.

nikoli ne podcenjujem nobenega, samo kdaj vračam kaj dobim. tako kot ti in vsi.

 

...ko te berem jaz, se mi pa zdiš prav zanimiv.

 

mutna ali ne, sem to kar sem.

[Aarwen]

zdaj sem pa ponosna nate, si prav lušno napisal tole.

 

 

pa ne zato, ker bi se prepoznala v tvojih besedah. niti, ker se mi zdaj pleta kronica nad zlatorjavimi lasmi. preprosto zato, ker si napisal kot si. tako po porny-jevsko.

 

nekje pa se prepoznam, delno.

 

v RL...ne maram provokacij, jih niti ne iščem. sem bolj mirovnik, dobra duša...nikoli nikoli ne podcenjujem nobenega!

zavedam pa se, pa naj se sliši narcisoidno ali nevemkako zloščeno, da sem unikat. se imam rada in se spoštujem. RAVNO TO ODSEVAM NA DRUGE. skozi prizmo samopodobe ocenjujemo druge. zato menim, oz. VEM, da je prav vsak...tudi TI in sleherna oseba na tem forumu, kjerkoli v kozmosu ali izven njega, unikatna stvaritev Božanskega. naj bo to klošar, naj bo to idiotski politik...nekdo, ki mi je povzročil bolečino..ali udaril na sredino moje biti....me popljuval...ali pač osrečil na kakšenkoli način: vsakogar SPOŠTUJEM IN CENIM. neglede na kaj! pod to se podpišem z vsem kar sem.

 

seveda, humor je vedno dobrodošel. kdaj pa kdaj se celo sebi nasmejim. ampak, so meje....jaz sem nova na tem forumu. nekdo, ki me ne pozna, si seveda lahko dovoli, da se poheca na moj račun....celo všeč mi je. ko pa čutim, da se dela norca ali me podcenjuje pač odreagiram. tako kot se tistega trenutka počutim...

 

ne pravim zase, da sem nekaj ohoho popularno fantastičnega dosegla, kar se tiče duhovnosti....sem pa veliko. če vas zanima kako....VERJELA IN ZAUPALA SEM. prvič vase....

TO PA VSAK ZMORE!!!

 

ta forum mi ni pri srcu zaradi tem in zanimivih debat, postov, da mi zastane dah...poseben je zaradi VAS. zaradi vaših besed. ste kot čudovita družina. prosim, sprejmite me medse! xrosex

 

Porny, človek človeku ne seže do kolen, seže mu do srca. z vsako besedo. če gleda, posluša in sliši s srcem. to pa zmore vsak....

 

sama se prištevam v kategorijo: "mi je mar "!

 

TUDI TI SI TAK, ŠE BOLJŠI. ker si želiš. to je definicija uspeha. kolikokrat se ta krokodil tu obrača z smešnim gobcem, tolikokrat se npr. meni prikrade nasmeh na ustnice. a ni to lepo...je tvoja "stvaritev" !

[Aarwen]

dovoli skromen nasvet...daš svojo nežno roko na srce in pozvoniš....odpre tvoja inspiracija. najlepše besede prihajajo spontano in iz srca...piši iz srca, PIŠI KOT TI!

[butl]

Piiiši, piiiši dragi.

 

Pa pišam, zar ne vidiš.

[Aarwen]

Piiiši, piiiši dragi.

 

Pa pišam, zar ne vidiš.

[zEn]

hja....

 

kako bi se ti počutil mr. Zen, ko bi ti nekdo rekel, da si nekaj, za kar si delal in se trudil, se odpovedoval in dajal sebe...da si recimo zaveži za pas in kaži kot nekaj samoumevnega???

no viš, moje besede nimajo prav nobene veze s podcenjevanjem. verjameš ali ne, to sem prerasla.

nikoli ne podcenjujem nobenega, samo kdaj vračam kaj dobim. tako kot ti in vsi.

 

...ko te berem jaz, se mi pa zdiš prav zanimiv.

 

mutna ali ne, sem to kar sem.

 

Arthur je odprl zanimivo temo o osebni rasti skozi šport in ker me ta stvar zanima sem želel oddati svoj prispevek. A madonca, ker v karateju nisem ravno laik Aarwen, me je tvoje pisanje zmotilo. NAPUH! Ja, napuh je edina primerna beseda za tvoje pisanje.

 

Večkrat sem bil zraven, ko so učenci polagali za črni pas. In vem, da je ta dosežek posameznika spoštovanja vredno. Tudi ti si ga, verjetno. Premagala vse napore, izpilila kate,… in izplačalo se je. Dosegla črni pas. Ja, tvoj ego je zmagal. To sem dosegla. Kaj mi pa morejo. Nobeden več mi ga ne more vzeti! Do konca lajfa bom vpila na ves glas, da imam črni pas.

Si predstavljaš mojstra, ko ti priveže črni pas in tudi on žari od veselja, ker je to tudi njegov uspeh. Vsakič je bil zraven. V tvojih slabih in dobrih trenutkih. In sedaj ti ponosno stoji ob tvojem boku, zadovoljen, da sta uspela. Oba. Končno postala prava učenka karateja.

 

Ne tvoj Ego hoče več. To je zanj premalo. To sem osvojil. Hočem več.

 

In tvoj učitelj? Verjetno razočaran, ker je izgubil odlično učenko, ki se je celih 12 let trudila,… Tudi učitelj se je trudil po svojih najboljših močeh, da bi razumela, kaj resnično karate ponuja. Da bi ga začela razumeti! Ne, sori, ampak ti ne razumeš tega športa. Kakšna skoda, pa tako blizu si bila. Ali pa sreča. To je tako kot pravi neka zgodbica od Coelha, ki pravi priblžno takole.

 

Se odpravita gospodar in pes v nebesa. Prideta vsa žejna do zlatih vrat na katerem piše Nebesa in za temi vrati čudovita zlata fontana s kristalno čisto vodo. In vpraša gospodar čuvaja teh vrat, če lahko pijeta iz te fontane. Čuvaj mu odgovori, da on lahko a pes pa res ne, ker so to nebesa za ljudi!

In se odpravita vsa žejna po poti naprej. Prideta do jase ob gozdu v katerem teče kristalno čisti potok. Ob njem poležava čuvaj in zopet gospodar vpraša, če lahko pijeta in to oba. Čuvaj se nasmeji in reče seveda lahko, saj to so nebesa. Gospodar ga z začudenjem vpraša, kako so to nebesa, če je napis nebesa že srečal na poti.

Čuvaj se na ves glas zasmeji in reče: »To so prava nebesa, tisto tam je pekel!«

 

 

In danes? Kaj ti je ostalo od tega čudovitega športa, ki ga mnogi gojijo celo življenje.

Mogoče to, da vsakemu razlagaš o tvojem uspehu na katerega si tako zelo, te citiram:

p o n o s n a .

[Aarwen]

Arthur je odprl zanimivo temo o osebni rasti skozi šport in ker me ta stvar zanima sem želel oddati svoj prispevek. A madonca, ker v karateju nisem ravno laik Aarwen, me je tvoje pisanje zmotilo. NAPUH! Ja, napuh je edina primerna beseda za tvoje pisanje.

 

Večkrat sem bil zraven, ko so učenci polagali za črni pas. In vem, da je ta dosežek posameznika spoštovanja vredno. Tudi ti si ga, verjetno. Premagala vse napore, izpilila kate,… in izplačalo se je. Dosegla črni pas. Ja, tvoj ego je zmagal. To sem dosegla. Kaj mi pa morejo. Nobeden več mi ga ne more vzeti! Do konca lajfa bom vpila na ves glas, da imam črni pas.

Si predstavljaš mojstra, ko ti priveže črni pas in tudi on žari od veselja, ker je to tudi njegov uspeh. Vsakič je bil zraven. V tvojih slabih in dobrih trenutkih. In sedaj ti ponosno stoji ob tvojem boku, zadovoljen, da sta uspela. Oba. Končno postala prava učenka karateja.

 

Ne tvoj Ego hoče več. To je zanj premalo. To sem osvojil. Hočem več.

 

In tvoj učitelj? Verjetno razočaran, ker je izgubil odlično učenko, ki se je celih 12 let trudila,… Tudi učitelj se je trudil po svojih najboljših močeh, da bi razumela, kaj resnično karate ponuja. Da bi ga začela razumeti! Ne, sori, ampak ti ne razumeš tega športa. Kakšna skoda, pa tako blizu si bila. Ali pa sreča. To je tako kot pravi neka zgodbica od Coelha, ki pravi priblžno takole.

 

Se odpravita gospodar in pes v nebesa. Prideta vsa žejna do zlatih vrat na katerem piše Nebesa in za temi vrati čudovita zlata fontana s kristalno čisto vodo. In vpraša gospodar čuvaja teh vrat, če lahko pijeta iz te fontane. Čuvaj mu odgovori, da on lahko a pes pa res ne, ker so to nebesa za ljudi!

In se odpravita vsa žejna po poti naprej. Prideta do jase ob gozdu v katerem teče kristalno čisti potok. Ob njem poležava čuvaj in zopet gospodar vpraša, če lahko pijeta in to oba. Čuvaj se nasmeji in reče seveda lahko, saj to so nebesa. Gospodar ga z začudenjem vpraša, kako so to nebesa, če je napis nebesa že srečal na poti.

Čuvaj se na ves glas zasmeji in reče: »To so prava nebesa, tisto tam je pekel!«

 

 

In danes? Kaj ti je ostalo od tega čudovitega športa, ki ga mnogi gojijo celo življenje.

Mogoče to, da vsakemu razlagaš o tvojem uspehu na katerega si tako zelo, te citiram:

p o n o s n a .

 

 

čudovito napisano.

 

imam skupo, ki jo treniram. zastonj. edina moja zahteva: disciplina in imeti rad ta šport.

veš zEn, o mojem pasu ve malokdo. pononosna sem nanj, to je res, vendar se ne napihujem. pravim, zelo malo jih ve, da ga sploh imam. sicer pa pas je samo pas....kar sem dobila skozi ta šport, dobiva pravo vrednost šele, ko to lahko dajem naprej.

 

 

ego. ne hvala.

[arthur]

Ne tvoj Ego hoče več. To je zanj premalo. To sem osvojil. Hočem več.

 

Točno to sem iskal v tej debati, zEn, hvala ti. Na točki, ko dosežeš neke cilje, ki si si jih zadal pri športanju (določen čas ali razdalja, ki jo pretečeš, določen pas pri karateju, izid pri tenisu ...), pa čeprav si si jih zadal podzavestno, te nekaj spodbudi, da hočeš več. Veliko ljudi je svetovalo, da je vedno treba najti pravo mero, ampak to je načeloma prekleto težko. In potem šport s katerim si se začel ukvarjati zaradi boljšega počutja nenadoma tako prevzame tvoj lajf, da postaneš nepreviden in pride do poškodb. In padca samopodobe.

 

Kolikor sem zadnje čase ugotavljal je najboljše kombinirati večje število športov, po možnosti takšnih pri katerih se razvijajo različni potenciali. Sam se že dalj časa ukvarjam z vzdržljivostnim tekom in gorskim kolesarjenjem, pri čemer je slednje nujno za krepitev kolen (stara poškodba), ampak po mojem bi bilo treba še dopolnit z jogo ali tai chijem za gibčnost in uravnoteženost, pa vsi nasveti glede plesa so me tudi pritegnili. Eventuelno bi še bilo zanimivo poskusiti s kakšno borilno veščino (izkušnje imam samo z boksom), ampak nekako je potrebno početi v življenju tudi kakšne druge stvari, že vse te športe zdaj je težko stlačit v urnik.

 

Skratka, kakšne kombinacije pa bi drugi priporočali?

[Matjaž Bogdan]

.... mal me je zaneslo, ker res morda moj prejšnji post ne "spada" pod temo osebna rast skozi šport.

ali pa ja. na treninge sem hodila 3x na teden. Porny, če si tud treniral karate, veš, da se je treba kar zbrat, koncentrirat..poglobit vase, v svoje gibe, reakcije, akcije, ofenzivo ali defenzivo...itd itn

 

Tvoj prvi post nima nikakršne veze z tole temo...je tudi forum- šport .Ja, veš..vsak šport je dokaj naporen , čeprav ne vem čemu si tole tle izpostavila/ 3x na teden, koncentracija.../

nekje pa sem seveda tudi preko tega osebno zrasla, čeprav je bila dolga pot do črnega pasu le stopnička više k Sebi. kar želim povedati je to, da šport v katerem uživamo, s katerim se lahko identificiramo...v njem najdemo...sprostimo, pozitivno vpliva na našo celo bit, na psiho in fizično tudi. in seveda rastemo tudi tako. najsi to počnemo v duhu tekmovalnosti ali osebne inspiracije..jaz sem karate trenirala po slednjem.

 

Res vpliva na psiho in telo, nedvomno....

ne treniram ga več, ker sem dosegla, kar sem želela...

 

Vidiš, tole me je tle malce zmotilo...pobije vse o čemer si prej in tudi kasneje pisala ...Zgoraj si napisala ,da si dobila osebni navdih - zdaj- kaj te je navdihnilo...kate ???? sklepam , da črni pas, ker z njim si izpolnila /zaključila / svojo osebno inspiracijo , kar se tiče karateja .Tole je pa povsem v skladu s tistim, kar je Zen kasneje napisal- o napuhu, tvoji osebni rasti itd.....

kar se pa varnosti tiče, imaš prav. nikoli ne smemo podcenjevati tistega, kar prihaja. pa vendar...je fajn občutek, ko se počutiš varnega. baje je vse v glavi.

 

Vidiš ,napisala si , da se počutiš varno v temni ulici in tukaj spet izpostavljaš tale občutek kot nekaj "fajn" ...tole nima kaj dosti zveze z kakšnim globjim pomenom karatea kot le gole tekmovalnost in jačanje ega/ kar je seveda nujno, samo po mojem skromnem mnenju ne vem če je to pravilno dojemanje borilnih športov, čeprav je seveda prepuščeno vsakomur od nas njegova svobodna volja in misli, kar osebno globoko spoštujem....

Porny, kam pa si ti prešaltal?

 

LP vsem

 

 

zdaj sem pa ponosna nate, si prav lušno napisal tole.

pa ne zato, ker bi se prepoznala v tvojih besedah. niti, ker se mi zdaj pleta kronica nad zlatorjavimi lasmi. preprosto zato, ker si napisal kot si. tako po porny-jevsko.

 

nekje pa se prepoznam, delno.

 

v RL...ne maram provokacij, jih niti ne iščem. sem bolj mirovnik, dobra duša...nikoli nikoli ne podcenjujem nobenega!

zavedam pa se, pa naj se sliši narcisoidno ali nevemkako zloščeno, da sem unikat. se imam rada in se spoštujem. RAVNO TO ODSEVAM NA DRUGE. skozi prizmo samopodobe ocenjujemo druge. zato menim, oz. VEM, da je prav vsak...tudi TI in sleherna oseba na tem forumu, kjerkoli v kozmosu ali izven njega, unikatna stvaritev Božanskega. naj bo to klošar, naj bo to idiotski politik...nekdo, ki mi je povzročil bolečino..ali udaril na sredino moje biti....me popljuval...ali pač osrečil na kakšenkoli način: vsakogar SPOŠTUJEM IN CENIM. neglede na kaj! pod to se podpišem z vsem kar sem.

 

seveda, humor je vedno dobrodošel. kdaj pa kdaj se celo sebi nasmejim. ampak, so meje....jaz sem nova na tem forumu. nekdo, ki me ne pozna, si seveda lahko dovoli, da se poheca na moj račun....celo všeč mi je. ko pa čutim, da se dela norca ali me podcenjuje pač odreagiram. tako kot se tistega trenutka počutim...

 

ne pravim zase, da sem nekaj ohoho popularno fantastičnega dosegla, kar se tiče duhovnosti....sem pa veliko. če vas zanima kako....VERJELA IN ZAUPALA SEM. prvič vase....

TO PA VSAK ZMORE!!!

Kaj pa je tisto , kar si dosegla na / kot si se izrazila / duhovnem področju...Iz tvojih stavkov sem zelo malo tega razbral/ al pa se motim, kar je seveda več kot možno/

ta forum mi ni pri srcu zaradi tem in zanimivih debat, postov, da mi zastane dah...poseben je zaradi VAS. zaradi vaših besed. ste kot čudovita družina. prosim, sprejmite me medse! xrosex

 

Porny, človek človeku ne seže do kolen, seže mu do srca. z vsako besedo. če gleda, posluša in sliši s srcem. to pa zmore vsak....

 

sama se prištevam v kategorijo: "mi je mar "!

 

TUDI TI SI TAK, ŠE BOLJŠI. ker si želiš. to je definicija uspeha. kolikokrat se ta krokodil tu obrača z smešnim gobcem, tolikokrat se npr. meni prikrade nasmeh na ustnice. a ni to lepo...je tvoja "stvaritev" !

 

Tole tle gor resnično človeka gane - globoko v srce, če ne do solz....

čudovito napisano.

 

imam skupo, ki jo treniram. zastonj. edina moja zahteva: disciplina in imeti rad ta šport.

veš zEn, o mojem pasu ve malokdo. pononosna sem nanj, to je res, vendar se ne napihujem. pravim, zelo malo jih ve, da ga sploh imam. sicer pa pas je samo pas....kar sem dobila skozi ta šport, dobiva pravo vrednost šele, ko to lahko dajem naprej.

ego. ne hvala.

 

Se pravi -si nehala trenirat in potem treniraš skupino ??!! kdo bi vedel ....Tamle si izpostavila disciplino....osebno me je tole spet zbodlo...ker jo izpostavljaš -veš, majhni ljudje, otroci...imajo kakšno stvar zelo zelo radi...disciplina jim pa ne diši...torej bi odpadli....najbrž za postopno privajanje skozi igro in ljubezen ..ni časa...ali kako ??'morda za to ni prostora v tvoji filozofiji karatea, ker je le ena od panog....borilnih športov seveda....Pa ne vem, nekje smo se skozi leta učili tudi o potrpežljivosti, pa ne mislim, tle o tehnikah, temveč v sebi, toleranci do ljudi, do učencev, soborcev, če že tako hočeš....kaj vem...v bistvu mi je tisti Zenov komentar kar legel, le morda je bil pregrob za tebe...morda si nežna dušica , ker vsak človek ima v bistvu več obrazov- v eni situaciji je ovčka, v drugi, lisica, v tretji lev ali volk....Sam zakaj sem se sploh vtaknil v tole- v bistvu zato, ker sem prebral včeraj zvečer celo temo in sem pogruntal, da tole tvoje pisanje absolutno ne paše tle- na arthurjevo vprašanje se ne nanaša niti v eni točki...tvoja predastavitev je zgledala le kot samopoveličevanje in obenem izpostavljanje truda in trpljenja ob tem, čeprav v isti sapi govoriš kako ta šport ljubiš...No ja...mislim , da si prav fajn punca, sam besede na papirju ne povedo vsega...Tudi nas zapeljejo v popolne zmotne miselne odklone , kar je pač nujno zlo...ali pa realnost....No ,ker se tle še nisva predstavila- bodi lepo pozdravljena...pa ne zamer , če glih ne piham na dušo, tudi jaz imam včasih kakšno zamračitev neba in pade kakšna realna ,trda kaplja tja, kjer ji morda ni mesto ....v glavnem...mislim, da bi o Zenovem zadnjem komentarju bilo za razmislit, ker skriva v sebi res lepo usmerjevanje ..vsaj kar se mojega skromnega mišljenja tiče....lepo bodi

[Matjaž Bogdan]

Točno to sem iskal v tej debati, zEn, hvala ti. Na točki, ko dosežeš neke cilje, ki si si jih zadal pri športanju (določen čas ali razdalja, ki jo pretečeš, določen pas pri karateju, izid pri tenisu ...), pa čeprav si si jih zadal podzavestno, te nekaj spodbudi, da hočeš več. Veliko ljudi je svetovalo, da je vedno treba najti pravo mero, ampak to je načeloma prekleto težko. In potem šport s katerim si se začel ukvarjati zaradi boljšega počutja nenadoma tako prevzame tvoj lajf, da postaneš nepreviden in pride do poškodb. In padca samopodobe.

 

Kolikor sem zadnje čase ugotavljal je najboljše kombinirati večje število športov, po možnosti takšnih pri katerih se razvijajo različni potenciali. Sam se že dalj časa ukvarjam z vzdržljivostnim tekom in gorskim kolesarjenjem, pri čemer je slednje nujno za krepitev kolen (stara poškodba), ampak po mojem bi bilo treba še dopolnit z jogo ali tai chijem za gibčnost in uravnoteženost, pa vsi nasveti glede plesa so me tudi pritegnili. Eventuelno bi še bilo zanimivo poskusiti s kakšno borilno veščino (izkušnje imam samo z boksom), ampak nekako je potrebno početi v življenju tudi kakšne druge stvari, že vse te športe zdaj je težko stlačit v urnik.

 

Skratka, kakšne kombinacije pa bi drugi priporočali?

 

Mislim, da si že sam vse razbral...kar ti je Zen lepo razložil...in tudi dojel si pravilno...kakšen tai-chi chuan bi ti po moje lepo legel...ker je vsekakor nekakšen borilni ples...pa resnično združuje telo in duha.

Moje mnenje pač ...fajn bodi

[zEn]

Probaš lahko vse te športe, vse te vaje sproščanja, vse te plese, kjer se združuje telo in duh ampak povem ti, brezveze. Vseskozi te bo za jajca držal strah. Strah, ki nas vse drži v šahu.

 

Pa poglejmo okoli sebe. Vsak dan hodi s tabo, kjerkoli že si. Strah pred neuspehom, poškodbo, izgubo…

 

Pridem ves zjeban iz šihta, k mi šef utruja, da če ne bom povečal prodaje, jih stoji 10 pred vrati za mojo službo. Fura mi najpreprostejšo stvar manipuliranja. In to zelo učinkovito.

 

Prideš dam in začneš otroke masirat, da naj se učijo, da ne bodo pometali ceste ,… in jim furaš lasten strah.

 

Gledam nogometno tekmo. Ekipa izgublja, trener z lahkoto pošlje na ogrevanje celo klop. Igralci na igrišču že premišljujejo, koga bo menjal. Simple terapija. Itak trener ne more narest 5 menjav. Podzavestno se začnejo gnati za tist bel balon na igrišču, kot bi jih gnal božji bič.

 

Vmes, med polčasom, nas terorizirajo z reklamami! Nam, ki se obnašamo kot trop ovac, katerim narekuje oglaševanje, tv,..., kateri pa nam prodajajo samo sranje in neuporabne stvari. Silijo nas, da sanjamo v rečeh, ki jih nikoli ne bomo imeli. Ne želijo nam sreče, saj srečni ljudje ne trošijo! Vedno vse lepo, nikoli grde bejbe, popolna sreča, retuširano.

Ko boste toliko našparali, da vam bo le ratalo vplačati avto vaših sanj, ki sem ga posnel v zadnji kampaniji, bom vmes poskrbel, da ta že zdavnaj ne bo moderen. Tri korake sem pred vami in vedno poskrbim, da ste ravno prav frustrirani.

 

Ok. Rad tečem. Tečem eno leto. Tečem dve leti. Vmes me reklame zjebejo, da si ubodem najnovejšo polar uro, si nastavim pulz na 165, si kupim najnovejša, aktivna oblačila in že izgledam kot najhujši maratonec. Prijavim se na prvi mali maraton. Moram teči vsaj pod 2! Od teka me začenja boleti koleno. O fak! Če bo šlo tako naprej, ne bom več tekel. Hehe, zaveznik strah je spet z nami. V svoj urnik si splaniram še plavanje in kolo. Sovražim plavanje, sovražim kolo ampak alo folk, vse to počnem, da bom lahko tekel. Opa. Pomota. Spomim me nese nazaj na moj prvi tek. Tekel sem s svojimi starimi supergami, z bombažno toplo trenerko po bližnjem gozdu, se ustavil na lepi jasi in opazoval okolico, naravo, … bil sem bližje samemu sebi.

 

Osebna rast skozi šport? Hmm, nimam pojma.

 

Grem za en mesec sam na potovanje v Koromandijo. S seboj vzamem spalno vrečo, par gat, majic, stare superge in cash. Telefon, bančno plastiko pustim doma.

V firmi pizdijo že cel mesec, ker me ne morjo dobit na telefon pa tako hudo nujno je. Tastari vsi v paniki, kaj se mu je zgodilo hudiča, ker se jim nisem niti enkrat javil,… zadnji teden potovanja spim pri nekih domačinih, k sem se zakalkoliral v kešu, … Pa začnem sam pri sebi ugotavljat, da se še nikoli nisem imel bolje. Wau, pa to je super filing. Nepredvidljivo in predvidljivo obenem.

 

Vse do danes ste me ustrahovali. In vse do danes sem svoje probleme rešil. Uspešno, neuspešno, kot želite. Izgubil sem strah. Pa tekmovalnost? Me izzivaš? Lahko ampak povem ti, da boš poražen, ker sem stokrat močnejši od tebe. Tebe je strah. Mene ni več!

 

Ne folk. To nisem jaz. Sam sebi lažem. Strah me je. Enako kot vas. Tudi mene je pogoltnil vaš siv vsakdan, vaša manipulacija, vaš strah. In vseskozi je z mano. Doma, v službi, na igrišču, na potovanju, v postelji, če hočete, z novo bejbo, ki sem ji tvezil cel večer kakšen fukač sem.

[kukica]

Grem za en mesec sam na potovanje v Koromandijo. S seboj vzamem spalno vrečo, par gat, majic, stare superge in cash. Telefon, bančno plastiko pustim doma.

V firmi pizdijo že cel mesec, ker me ne morjo dobit na telefon pa tako hudo nujno je. Tastari vsi v paniki, kaj se mu je zgodilo hudiča, ker se jim nisem niti enkrat javil,… zadnji teden potovanja spim pri nekih domačinih, k sem se zakalkoliral v kešu, … Pa začnem sam pri sebi ugotavljat, da se še nikoli nisem imel bolje. Wau, pa to je super filing. Nepredvidljivo in predvidljivo obenem.

 

Vse do danes ste me ustrahovali. In vse do danes sem svoje probleme rešil. Uspešno, neuspešno, kot želite. Izgubil sem strah. Pa tekmovalnost? Me izzivaš? Lahko ampak povem ti, da boš poražen, ker sem stokrat močnejši od tebe. Tebe je strah. Mene ni več!

 

Ne folk. To nisem jaz. Sam sebi lažem. Strah me je. Enako kot vas. Tudi mene je pogoltnil vaš siv vsakdan, vaša manipulacija, vaš strah. In vseskozi je z mano. Doma, v službi, na igrišču, na potovanju, v postelji, če hočete, z novo bejbo, ki sem ji tvezil cel večer kakšen fukač sem.

Tole se sliši kot moja trenutna zgodba ...

Ampak vseeno me ni več strah istih stvari, kot včasih .. vseeno so se eni programčki že deprogramirali. :hepko:

[Matjaž Bogdan]

Ha, Zen ...tole nisem prec zaštekal ....strah- če sem dobro dojel , nihče ni govoril in spraševal o strahu . Kar se pa tiče določenih "športov " kakor kdo pač reče recimo tai chi chuanu, aikidu , wing tzunu itd....je prav zihr, da če jih sprejemaš na drugačen način kot un - da bom brži od onog bruce lee-ja itd...so zadeve prav prijetne in delujejo vsekakor tudi na notranje uravnoteženje človeške energetske harmonije, kar pomeni, da naj bi se kvalitete poznale tudi v vsakdanjem življenju.Mi slim, da je vse v nameri, kako sploh stvar dojemaš, kaj sploh hočeš od nje...črn pas, sosedov Jože-karateist, metle v riti skozi hrbet....-to zihr ni ravno to, samo to je stvar hotenja in posledično prejemanja ....mišic, hitrosti ...ali pa energetske aktivacije ali pa poglabljanja v meditacijo gibanja, ali pa iskanja duševnega miru ....mislim, da je tle edin point...sicer sem pa jaz dojel arturja kot nekoga , ki bi rad svoj tek itd kombiniral z športom, ki bi mu dal / kolikor je napisal / nekakšno fleksibilnost, itd...zdaj, če je to osebnostna rast, ...je pa stvar posameznika...za tisto je potrebno kaj drugega kot goli šport..je pa lahko začetek nečesa ali pa tudi izpolnjevanje določenih ciljev...pa tle ne mislim samo telesnih ciljev....zihr pa te lahko z določenim sproščenim sprejemanjem pozitivizmov zapelje tudi v to , da te ni glih tolk strah...čeprav bi za strah uporabljal povsem druge načine in tehnike...ne glih kung fu-ja.

[zEn]

Ampak vseeno me ni več strah istih stvari, kot včasih .. vseeno so se eni programčki že deprogramirali.

 

Lepo pozdravljena kukica

Kot otrok me je bilo strah iti čez cesto. Danes me je strah na cesti

 

Malo se hecam.

Uživajte!

 

p.s.

arthur, matjaž bogdan, porny, sem nov tu na forumu in tudi vas lepo pozdravljam. Čist pozabu prej, .) No pa gospodično Shotokan tudi!