potreba po osnovni moralni in duhovni izobrazbi

[mgd]

Pozdravljeni.

 

Kopiram clanek, ki je bil lani poleti objavljen v glavnem indijskem casopisu Hindustan Times, ki pa ni aktualen in pomemben le za Indijo, temvec za cel svet. Clanek je v anglescini. Ce bi kdo rad prevod ali dodatno razlago, naj mi prosim sporoci. Clanek sem poslal tudi ze nasemu predsedniku drzave, ki ga je lepo sprejel. Nameravam pa ga poslati tudi predsedniku vlade, z zeljo po pomoci v smislu prakticne uvedbe. Tudi vasi komentarji so dobrodosli.

 

 

All Glory to Sree Guru and Gauranga

 

Necessity of moral and spiritual training in Education

 

 

 

The present-day world appears to be running fast towards destruction.

 

As per Indian scriptural evidence, the conditioned souls are enveloped by Lord’s illusory energy consisting of three primal qualities— Sattva, Rajah, and Tamah. ‘Tamah’ indicates tendency to commit vice or to inflict injury. In fact, tamah tendency has now engulfed the whole world and is spreading over like fire and showing it’s most monstrous destructive ugly appearance.

 

The sagacious persons are bewildered to find any solution of this terrible tendency of violence.

By Rajah-guna living beings are created, by Sattva-guna they are maintained and by Tama-guna they are destroyed. Living beings are non-eternal. Human beings are the best amongst all kinds of created species, because they have got the discriminating power between good and bad, eternal and non-eternal, vice and virtue. Eating, sleeping, defending and mating are equal in beasts and human beings but human beings are superior because of their discriminating power. Practically it is demonstrated now that the human beings have become the greatest enemy of their own species. They are causing unnatural deaths without considering the innocence of the killed— whether they are children or women, whom the killers have never seen and who have never done any harm to the killers. It is the greatest shame of such human beings to claim the false vanity of being the best amongst created beings.

Lord does not think much about sins of other living beings who have got no such discriminating power. They do actions out of instinct. But God has bestowed discriminating power to human beings. In spite of that if they commit heinous crimes, surely they will be punished. They will never be spared. They are lowering the status of humanity. We may commit heinous crimes by deceiving ignorant human beings, beasts and birds, but we cannot deceive Supreme Lord Who is Omniscient. Lord is residing in the heart of every individual soul.

 

‘karmanye va dhikaraste ma phaleshu kadachana’ —Bhagavad Gita

 

As human being has got relative independence, he can do good and bad deeds by good or bad use of his relative independence. But the fruits of those deeds are controlled by Supreme Lord and not by conditioned souls of the world. Out of ignorance, conditioned souls always have the aptitude to blame others for their sufferings.

 

When human beings have lost the capacity to understand difference between civilisation and non-civilisation, good and bad, they have lost everything. There is one pithy saying to know the criterion to understand which is good and bad, beneficial and non-beneficial— ‘When wealth is lost, nothing is lost; when health is lost, something is lost; and when character is lost, everything is lost.’ Now there is competition of who can become more wealthy, mutual rivalry between haves and have-nots. This wrong conception and rivalry between haves and have-nots have engulfed the whole human race and they are becoming more and more ferocious and murderous. Even some of them have got the ghastly mentality of endeavouring to invent horrible bombs to destroy all living beings. Is it the criterion to understand development of civilization? But this most heinous mentality is spreading like fire very fast, which may ultimately lead to complete destruction. The sensible persons should think now very seriously to save the situation from such devastation. The highest importance should be given now for character building of the human society. The root cause of such venom is false ego— wrong conception of self, consequently causing false interests. Those who have lost the basic knowledge of self-realisation have become completely blind and they are making others blind.

 

Indian saints have given knowledge of that path of self-realisation by holding discourses on authentic scriptures and by writings. Only theoretical knowledge is not sufficient, there should also be practical spiritual life. ‘Example is better than precept’. This must be started forthwith and introduced in education system. Character building is the backbone of the nation and human civilized society. But most important is that the instructor should have practical moral and spiritual character. ‘Don’t follow me, follow my lecture’ should not be the way of teaching. Only theoretical lectures without practical life will not be actually effective.

 

In oxford dictionary, ‘Education’ is defined as— systematic instruction, course of this, development of character; ‘Character’ is defined as— mental or moral qualities. The word ‘secular’ is very often used in Education. As per Oxford dictionary, secular means— ‘concerned with the affairs of the world, not spiritual, not sacred’. When secular word is not sacred, what is the reason to feel hesitation in introducing basic moral and spiritual education to children and the youth? If citizens of the country have got no basic moral and spiritual qualities, how can we think about good governance of the country by the citizens without moral and spiritual backbone?

[butl]

Vse veje joge trdijo enako, tako da tale članek ni nič novega niti presenetljivega.. živimo pač v obdobju Kali-juge

Zadosten dokaz temu je da tudi mi ki smo, recimo temu duhovni iskalci.. nikak ne ločimo zrnja od plevela...še zmer mislimo, da lahko po eni prebrani knjigi dveh spiritističnih seansah, odpremo vse čakre, zdravimo druge ljudi in nasploh začnemo sanjarit da smo najmanj guruji ratali, če ne kej večjega..

 

na splošno pa takole... ne moreš biti duhovno prebujen človek.. zdraviti druge in imeti ne vem kakšne mistične moči.

 

a) če živiš v tempu ki ga narekuje zahodni svet

b ) ješ mrhovino

 

tile lahko razvijejo kakšne posamične fizične sposobnosti, kot so razni bioenergetiki in podobno, da pa bi bili na višjih duhovnih nivojih to pa žal ne pride v poštev... recimo, da so to amaterski duhovneži....

 

Da pa ne bo pomote.. tudi na zahodu obstaja veliko duhovno zelo razvitih ljudi.. vendar so ti svoj nivo dosegli z osamo, begom v naravo, delom na sebi.. ne pa po delavnicah in ne vem še kakih ateljejih naokol po mestih

 

Hojla Porny

 

Zdej, jst sem samo en bk in o duhovnosti pa res nimam pojma /mrbit bi blo lažje zame, če bi vedu, kaj duhovno zelo razviti človek sploh je/, mam pa vseeno neke pomisleke, mislm, okol osame in tud bega v naravo, če seveda določene predpostavke veljajo a ne.

 

Če predpostavljam, da sem tle, mislm, na zemlji, zato, da se učim /karkol že a ne, predvsem pa ljubezni, brezpogojne ljubezni, kar je z drugimi besedami sprejemanje sebe skozi sprejemanje drugih čist na kratk/ in da nas je kr nekej a ne, okol 7 miljard, pol bi jst sklepal, da za to obstaja razlog. Ne verjamem glih, da je Bog psiho, k bi nas hotu namerno jebat s tem, da nas je stlaču tolk velik na en kup, da bi en druzga motil, dekoncentriral, pa tko. Če bi blo to res, mislm, osama pa tko, pol bi dal Bog vsakemu svoj planet a ne, pa da se tam v miru duhovno vsak razvija. Pa ga ni dal. Zakaj? Jst verjamem da zato, ker se vsak od nas lahko razvija samo skoz odnose in v njih ta svoj razvoj tud živi.

 

Mislm, /to bi ti moral vedet/ simpl je it v osamo /če jo najdeš a ne/ in bit spravljen s svetom /kje pa je ta svet? ga ni, a ne, tam nekje, v osami/, met vse rad /k tko ni nobenga razen tebe/, sprejemat vse /k tud tko ni nobenga razen tebe/, met sebe rad in si govort, jebenti sem fest /k ni nobenga, da bi ti špegu nastavu/, pa tko. Pa probaj bit tak isti zdej al pa pol, k si vse to že dosegu v tej osami, v recepciji ob polni luni med tečnimi gosti, k misljo, da so boga za jajca prijeli, ko so prišli v tvoj hotel na dopust, ko ti en pijan tipo v baru jebe mater, ko bi rad sred korza med Portoroško nočjo v miru spil kavo, v tišini, ko ti aroganten šef ravnokar razlaga, da si navadna smet in da je evglena zate Einstein...pa tko. In vsi so tvoj špegu. K boš skozi to šaro plesal brez sovraštva, jeze, prezira, hladu, zavisti in s sočutjem, sprejemanjem, ljubeznijo, pol boš tud ti zahodni duhovno zelo razvit človek /pa a ješ al ne ješ mesa/, karkol to že pomen. In do tega prideš samo s plesom skoz to šaro...skoz odnos.

 

Jst mislm.

 

Mej se fest, vsak dan boljši plesalec Porny.

 

butl

[nosorog]

Hojla Porny

 

Zdej, jst sem samo en bk in o duhovnosti pa res nimam pojma

 

Ti maš tok dobre, da bi se moral nujno preaimenovati iz butla v butologa (please, naredi to)- turej tipa, ki proučuje butote, butle ...

 

lalala

[tomazslo]

K boš skozi to šaro plesal brez sovraštva, jeze, prezira, hladu, zavisti in s sočutjem, sprejemanjem, ljubeznijo, pol boš tud ti zahodni duhovno zelo razvit človek /pa a ješ al ne ješ mesa/, karkol to že pomen. In do tega prideš samo s plesom skoz to šaro...skoz odnos.

 

Jst mislm.

 

butl

[Nejc-N]

se strinjam z butlom

 

sploh pa, brezveze trdit da ne morš bit duhovno razvit če ješ meso ... to je bedarija če mene uprašaš

 

Nejc

[Alan_New]

sploh pa, brezveze trdit da ne morš bit duhovno razvit če ješ meso ... to je bedarija če mene uprašaš

Ni bedarija. Do ene mere se seveda lahko razviješ; mislim pa, da dlje ne moreš. Ne more nekdo biti energetsko bolj poln, če se prehranjuje s krvjo, ki vsebuje v sebi smrtni strah živali, ki je bila ubita. Ta strah daje mesu "okus". Vsak, ki dela na sebi in je na poti, prej ali slej opusti meso. Naravno, brez nekih velikih posebnih odločitev ali pa zaradi prepričanja. (Pa da ne bi kdo mislil, da imam zdaj vegetarijance za nekaj več, meso/vsejedce pa za manj. Nikakor. Govorim o drugih zadevah.)

 

No, da se vrnem na temo. Strinjam se, da je dobro, da nekdo duhovno izobražuje, ki lahko pouči ljudi/učence o pravilnih postopkih in zakonitostih življenja. Morala je pa samo dogovor med ljudmi in se v raznih okoljih razlikuje. Zato se mi ne zdi ravno pametno poučevati moralo.

[aakhut]

 

mene pa klele neki zanima

a usi uni k se greste neka vzzhodnjashka duhovnjashtva

a praznike praznujete njihove...al domache....krshchanske?

 

zlomk...tralala

[butl]

tut jaz ne bom nikoli prišel do faze niti približno duhovnega bitja, ker sem ravno tako kot vi iz sebičnosti ega in lastnih čutnih razvad ravno tako velik del lajfa glodal mrhovino...

 

sam glumim

 

Hojla Porny

 

 

Zdej, kar je blo, je blo rajtam, kar pa zdej počneš je pa to.

 

Men je enkrat v jekleni sivini preteklosti ali še dlje nazaj, mogoče celo včeraj /ne, tako daleč nazaj pa ne/ Konfuzij, moj prijatelj, navrgel tako mimogrede:

 

"Butl, lahko si celo življenje /ali cel dopoldan, se ne spomnim več glih/ v temi, a če boš zadnji dan stopil na sonce, boš razsvetljen /al je reku obsijan mrbit, se tud ne spomnim več glih/. Lahko si pa celo življenje na soncu razsvetljen /al obsijan mrbit, jebenti spomin/, a če se boš zadnji dan umaknil v temo, boš umrl v temi".

 

Mislm, zdej, jst Ogorevca ne poznam tolk, da bi vedu kaj fura kdaj, poznam pa Kaplarjevo Zofko in ti moram rečt, da je Človek, ko je strežnica v porodnišnici /no, je bla, mislm, strežnica, ker zdej je v penziji/, pa je Človek, ko pospravlja, pa kuha, pa dela doma, pa je Človek, ko se srečuje in pogovarja z ljudmi in pomaga ljudem ali išče pomoč pri ljudeh. A je kej duhovna, pa ne vem.

 

butl

[butl]

in tut na takem nivoju nisem

 

A ti postavm špegu? Prav, pa bom. Si, si.

 

 

Ti maš tok dobre, da bi se moral nujno preaimenovati iz butla v butologa (please, naredi to)- turej tipa, ki proučuje butote, butle ...

 

lalala

 

Kva pa vem, Nosorog. Saj jst že proučujem, življenje, mislm, svoje, pa blj k ga, blj ugotavljam, da sem samo en butl.

 

[Antigona]

torej v tolažbo

 

ker ste nekateri užaljeni...

 

tut jaz ne bom nikoli prišel do faze niti približno duhovnega bitja, ker sem ravno tako kot vi iz sebičnosti ega in lastnih čutnih razvad ravno tako velik del lajfa glodal mrhovino...

 

sam glumim

 

Prenehaj igrati sam sebi...in boš prenehal "glumiti" drugim takrat tudi drugi ne bodo igrali tebi in stvari se bodo same od sebe postavile na pravo mesto.

daj bodi kar si

[buhca]

Pozdravljeni vsi

 

Prvič sem tukaj, ki so mi strici rekli, da se mogoče tuki kaj naučim. HM, osnovna moralna in duhovna izobrazba. Dobim asocijacijo na novo vrsto pranja možganov. Mislim (kot amaterski zgodovinar), da so pojem uporabljali še najbolj totalitarni režimi, ki jih je tak bolu čošak za posameznike.

 

Vsa ta nakladanja o ljubezni empatiji itd. itd. In še ste ga povlekli nekam vzhodno. Bah. Že v svetem pismu piše: kar želiš, da bi drugi storili tebi, stori ti njim (ali nekaj takega). Enostaven nasvet, ki mi je v življenju n-krat pomagal pri moji kao duhovni rasti. Pri lovu na lastnega duha pa priporočam vsekakor tišino, vsaj ne doživiš pranja možganov. Če se pa glih hočete ukvarjat z reklamo, je lahko tudi Nietzche al pa Sartre dober. Fajn se mejte.

[ardent]

Pozdravljeni vsi

 

Prvič sem tukaj, ki so mi strici rekli, da se mogoče tuki kaj naučim. HM, osnovna moralna in duhovna izobrazba. Dobim asocijacijo na novo vrsto pranja možganov. Mislim (kot amaterski zgodovinar), da so pojem uporabljali še najbolj totalitarni režimi, ki jih je tak bolu čošak za posameznike.

 

Vsa ta nakladanja o ljubezni empatiji itd. itd. In še ste ga povlekli nekam vzhodno. Bah. Že v svetem pismu piše: kar želiš, da bi drugi storili tebi, stori ti njim (ali nekaj takega). Enostaven nasvet, ki mi je v življenju n-krat pomagal pri moji kao duhovni rasti. Pri lovu na lastnega duha pa priporočam vsekakor tišino, vsaj ne doživiš pranja možganov. Če se pa glih hočete ukvarjat z reklamo, je lahko tudi Nietzche al pa Sartre dober. Fajn se mejte.

 

 

Ti tud, se mej fajn

A zdej pa kr greš, al kva, sem mislu, da boš kaj več napisu - prav, boš pa naslednjič, ane

 

Kje si ti vidu kakšno pranje možganov pr nas? Smo vsi iz čistilnice pobegnil, ker nočmo tovrstnega čiščenja

A veš, kje je razlika v starem in novem pranju možganov?

Ja, prej so jih prali ročno, zdej jih pa kr v pralni stroj vržejo, k so programi že nastavljeni, sam programiraš, pa je

 

Mal za hec, a veš, drgač se pa strinjam s tvojim postom, lohk pa še kaj poveš v tem pogledu, k je kaj za povedat

[buhca]

No ja glih ki je v službi mirno da ni za verjet.

 

Prvič, mislil sem, da je tu debata o duhovnosti. Torej prosim ne vmešavajte mi preveč verstev, ki pride do ene zmešnjave. Resnice pa tak nihče ne najde. To z vzhodom je tak. Od kje nam ta plehka ideja, da bomo po treh tisočletjih pranja možganov dojeli nekaj, kar je nastalo in se razvijalo v popolnoma drugačnih okoliščinah. Prvo more pridet do neke regresije, katarze, odmiranja oz. česar koli pač, da postanemo znova tabule raze. To je na žalost verjetno nemogoče. Potem bi mogli znova pridobiti čudenje novorojenca. V naši fazi užaljenih umazanih ciničnih duš si to težko predstavljam. To ni stvar, po kateri bi lahko mi hrepeneli, pot je po moje daljša, kot si predstavljate. Kaj nam ostane? Najlažje je jemat zadevo budistično (to ni vera, torej jo najraje uporabljam kot metaforično orodje). Torej, poskusimo vsaj povzročati čimmanj trpljenja, če se da. Sreče tak trenutno ne bomo povečali. Jih je premalo tako mislečih. In to je šele prvi korak na individalni stopnji duha. Če vmešamo se višje kolektivne, svetovne in vesoljske pretoke energij, smo tak popušili. Lahko samo upamo, da bodo naši duhovi en dan dosegli skupno kritično maso, da bo zapihal nežnejši veter. Upajoč seveda, da nam prej ne zmanjka vode.

 

Ful se zabavam, ko začnem opazovati ljudi. Povejte mi, poznate koga, ki je konstantno srečen ali vsaj dobre volje. Ne gre. In veste zakaj. Sreča ni človekovo naravno stanje in nikdar ne bo. Zaradi tega se tudi razvijamo. In vse te vere in ideologije, ki so nas nafutrale, da je to potrebno. Krinka, da nas na trenutke pomirijo, da smo kao boljši. Dobro bi blo, da bi se zavedli, da je nesreča, nezadovoljstvo naše naravno stanje. 7 let nazaj sem spoznal (zelo naključno) brata Rogeja (Taizejsko gibanje, če kdo pozna). Tip je slika (oz. je bil). Model čez 80, živahen, nasmejan in popoln mir v očeh. Vprašam jaz njega, dokler ga fani niso obkrožli: "Ma je tisto, kar vidim v tvojih očeh, tudi dejansko stanje" On meni, seveda z zlobno blagosljovljenim nasmehom: nikdar ne bo. Kak sem mu bil hvaležen. Pravim, pot duhovne izobrazbe (preobrazbe itd.je življenje samo (in njegove "napake"), ta blesavi per aspera ad astra. Noben nasvet nam tak ne bo pomagal, ker smo preveč umazani. Poskusimo se vsaj ne pobit med seboj.

 

Fajn se mejte.

[Amis]

buhca......tole blo pa lepo prebrat......

[Antigona]

Noben nasvet nam tak ne bo pomagal, ker smo preveč umazani. Poskusimo se vsaj ne pobit med seboj.

 

Fajn se mejte.

 

je življenje samo (in njegove "napake"): to je tisto kar šteje in iz česar se kalimo rastemo in uživamo, trpimo, sanjamo, smo srečni ali nesrečni.

Izbira je naša in nobeden ne bo nosil naš križ, kajne?

[Alan_New]

Prvič, mislil sem, da je tu debata o duhovnosti. Torej prosim ne vmešavajte mi preveč verstev, ki pride do ene zmešnjave. Resnice pa tak nihče ne najde. To z vzhodom je tak. Od kje nam ta plehka ideja, da bomo po treh tisočletjih pranja možganov dojeli nekaj, kar je nastalo in se razvijalo v popolnoma drugačnih okoliščinah. Prvo more pridet do neke regresije, katarze, odmiranja oz. česar koli pač, da postanemo znova tabule raze. To je na žalost verjetno nemogoče. Potem bi mogli znova pridobiti čudenje novorojenca. V naši fazi užaljenih umazanih ciničnih duš si to težko predstavljam. To ni stvar, po kateri bi lahko mi hrepeneli, pot je po moje daljša, kot si predstavljate. Kaj nam ostane? Najlažje je jemat zadevo budistično (to ni vera, torej jo najraje uporabljam kot metaforično orodje). Torej, poskusimo vsaj povzročati čimmanj trpljenja, če se da. Sreče tak trenutno ne bomo povečali. Jih je premalo tako mislečih. In to je šele prvi korak na individalni stopnji duha. Če vmešamo se višje kolektivne, svetovne in vesoljske pretoke energij, smo tak popušili. Lahko samo upamo, da bodo naši duhovi en dan dosegli skupno kritično maso, da bo zapihal nežnejši veter. Upajoč seveda, da nam prej ne zmanjka vode.

 

Ful se zabavam, ko začnem opazovati ljudi. Povejte mi, poznate koga, ki je konstantno srečen ali vsaj dobre volje. Ne gre. In veste zakaj. Sreča ni človekovo naravno stanje in nikdar ne bo. Zaradi tega se tudi razvijamo. In vse te vere in ideologije, ki so nas nafutrale, da je to potrebno. Krinka, da nas na trenutke pomirijo, da smo kao boljši. Dobro bi blo, da bi se zavedli, da je nesreča, nezadovoljstvo naše naravno stanje. 7 let nazaj sem spoznal (zelo naključno) brata Rogeja (Taizejsko gibanje, če kdo pozna). Tip je slika (oz. je bil). Model čez 80, živahen, nasmejan in popoln mir v očeh. Vprašam jaz njega, dokler ga fani niso obkrožli: "Ma je tisto, kar vidim v tvojih očeh, tudi dejansko stanje" On meni, seveda z zlobno blagosljovljenim nasmehom: nikdar ne bo. Kak sem mu bil hvaležen. Pravim, pot duhovne izobrazbe (preobrazbe itd.je življenje samo (in njegove "napake"), ta blesavi per aspera ad astra. Noben nasvet nam tak ne bo pomagal, ker smo preveč umazani. Poskusimo se vsaj ne pobit med seboj.

 

Fajn se mejte.

Verstva so si stoletja (in še danes) jemale monopol nad duhovnostjo. Ampak ta vera je lažna duhovnost, zgolj verjetje. Zato je tukaj omenjeno, in ima povezavo.

 

Resnice pa tak nihče ne najde, praviš. To je res in ni res. Je res, ker ni intelektualno v polnosti razložljiva in jo je težko oz. nemogoče ubesediti v celoti in sploh je to neka bivanjska Skrivnost; ni res zato, ker se je veliko ljudi prebudilo skozi zgodovino in to spoznalo in bivalo v prosvetljenem stanju. Tudi danes jih je polno na planetu.

 

No, če misliš, da se ne moreš razviti, kajti o tem pišeš po moje, zakaj sploh še migaš? Zakaj nočeš biti srečen? No, saj ti ni treba biti -- samo sprašujem, ker sem radoveden.

[buhca]

Življenje je kot tarok. Dobiš neke karte, kakršnekoli že so, in na tebi je, da odigraš, čimboljše se da.

[butl]

No ja glih ki je v službi mirno da ni za verjet.

 

Prvič, mislil sem, da je tu debata o duhovnosti. Torej prosim ne vmešavajte mi preveč verstev, ki pride do ene zmešnjave. Resnice pa tak nihče ne najde. To z vzhodom je tak. Od kje nam ta plehka ideja, da bomo po treh tisočletjih pranja možganov dojeli nekaj, kar je nastalo in se razvijalo v popolnoma drugačnih okoliščinah. Prvo more pridet do neke regresije, katarze, odmiranja oz. česar koli pač, da postanemo znova tabule raze. To je na žalost verjetno nemogoče. Potem bi mogli znova pridobiti čudenje novorojenca. V naši fazi užaljenih umazanih ciničnih duš si to težko predstavljam. To ni stvar, po kateri bi lahko mi hrepeneli, pot je po moje daljša, kot si predstavljate. Kaj nam ostane? Najlažje je jemat zadevo budistično (to ni vera, torej jo najraje uporabljam kot metaforično orodje). Torej, poskusimo vsaj povzročati čimmanj trpljenja, če se da. Sreče tak trenutno ne bomo povečali. Jih je premalo tako mislečih. In to je šele prvi korak na individalni stopnji duha. Če vmešamo se višje kolektivne, svetovne in vesoljske pretoke energij, smo tak popušili. Lahko samo upamo, da bodo naši duhovi en dan dosegli skupno kritično maso, da bo zapihal nežnejši veter. Upajoč seveda, da nam prej ne zmanjka vode.

 

Ful se zabavam, ko začnem opazovati ljudi. Povejte mi, poznate koga, ki je konstantno srečen ali vsaj dobre volje. Ne gre. In veste zakaj. Sreča ni človekovo naravno stanje in nikdar ne bo. Zaradi tega se tudi razvijamo. In vse te vere in ideologije, ki so nas nafutrale, da je to potrebno. Krinka, da nas na trenutke pomirijo, da smo kao boljši. Dobro bi blo, da bi se zavedli, da je nesreča, nezadovoljstvo naše naravno stanje. 7 let nazaj sem spoznal (zelo naključno) brata Rogeja (Taizejsko gibanje, če kdo pozna). Tip je slika (oz. je bil). Model čez 80, živahen, nasmejan in popoln mir v očeh. Vprašam jaz njega, dokler ga fani niso obkrožli: "Ma je tisto, kar vidim v tvojih očeh, tudi dejansko stanje" On meni, seveda z zlobno blagosljovljenim nasmehom: nikdar ne bo. Kak sem mu bil hvaležen. Pravim, pot duhovne izobrazbe (preobrazbe itd.je življenje samo (in njegove "napake"), ta blesavi per aspera ad astra. Noben nasvet nam tak ne bo pomagal, ker smo preveč umazani. Poskusimo se vsaj ne pobit med seboj.

 

Fajn se mejte.

 

O Buhca, lep pozdrav in dobrodošel

 

Zdej, jst sem samo en butl a ne in nimam pojma, kaj je in kaj ni človekovo naravno stanje /o ostalih stvareh pa še manj, mislm, o sreči, pa o pretokih, pa tko. k kaj pa sreča je, pa pretok, pa tud tko/. Vem pa zase, da se mam rajš fajn kt pa ne, pa tud miren sem rajš kt pa ne. Ja, je tud res da se nimam skoz fajn in tud miren nisem skoz, ampak res je tud, da se mam vedno več časa fajn in vedno več časa sem miren in to mi je všeč. Ne vem pa, kako je z umazanostjo in užaljenostjo in ciničnostjo moje duše, mislm, kva to sploh je a ne, zato ne morem ne tko kategorično trdit kt ti, niti zanikat, za druge duše pa sploh ne. K pogledam sebe in svoje živetje življenja tle, mislm, sploh nisem tak pesimist no in ne zdi se mi vse tko črnogledo in brezizhodno in zaman. Ja, mislm, a si morš mislt, men pa nasveti pomagajo. Vsi. Uni dobri tko, da jih poskušam upoštevat, uni slabi pa tko, da jih poskušam ne upoštevat. Hvaležen sem pa za vse, mislm, nasvete.

 

Mej se fest, Buhca.

 

butl

[buhca]

za Alana: nisem napisal, da nočem biti srečen. Izhajam samo iz tega, da to ni naravno stanje. Recimo, da hočem biti čimmanj nesrečen. V bistvu (če gledam svoj lajf), so mi "obdobja nesreče" več prinesla kot "obdobja sreče". Osebno se ne počutim, če v meni ni tistega notranjega nemira. Čim se zadeve umirijo, mi je hitro dolgcajt. Pa si najdem kako kajlo, da mi pomaga znova razmigat moj samoohranitveni nagon. Glede razsvetljenih ljudi; svaka jim čast. Vendar samo v primeru, da so prenesli znanje naprej oz. pomagali drugim (ne vem, ala Mahatma Gandhi). Vse ostalo pa je tak lasten egotrip.

[Mick]

Tud tko mislim približn....

[ardent]

Življenje je kot tarok. Dobiš neke karte, kakršnekoli že so, in na tebi je, da odigraš, čimboljše se da.

 

 

jaaaa, zdej s pa vse povedu, ane, pa se demantiru v luftu, al pa preizkušaš razgledanost nas, tu, nasproti tebi, al pa se malo iščeš pa izbiraš pozicije, od kjer bi boljši razgled imel na vrt teorij, ker praksa je itak nepomembna, če je lajf podoben partiji taroka, ane?

Dobiš karte - od koga pa?

Govorimo o genetiki ali arhetipih, privzetih arhetipskih vzorcih pa vtisov iz zgodnje dobe, shranjenih v predale omare, na kateri je jasna gravura sprejemljivosti kot suma sumarum izbir, v namenu kasnejše, al pa ne, razčlenitve in okategoriziranja...

V primeru, da igraš igro svojega življenja, vzemši tarok za vzorec, pomeni, da je vse pogojeno s principom neke hierarhije odnosov, pogledov, sprejemanj in odklonov pa tudi zavzemanja lastne pozicije v vsej tej konfuzni sferi

Ja, čist logično, ane, da potem ne mormo govorit o kakšni sreči kot naravnem stanju - in zakaj ne?

Ker je sreča odvisna od neobremenjevanja z zunanjimi dejavniki in notranjimi konflikti, kateri nastajajo ravno zaradi tovrstnih teženj po določenih pozicijah...

 

Vidiš, da se pa le ne strinjamo prav vsi z vsem, kar nam je prineseno - tisto, kar rabimo, si pač sami vzamemo, yap

Zdej, lohk skačeš v luft pa vse možno negiraš, sam pol kr sprejemljive argumente predstavi, ane

[zerkalo]

jaaaa, zdej s pa vse povedu, ane, pa se demantiru v luftu, al pa preizkušaš razgledanost nas, tu, nasproti tebi, al pa se malo iščeš pa izbiraš pozicije, od kjer bi boljši razgled imel na vrt teorij, ker praksa je itak nepomembna, če je lajf podoben partiji taroka, ane?

Dobiš karte - od koga pa?

Govorimo o genetiki ali arhetipih, privzetih arhetipskih vzorcih pa vtisov iz zgodnje dobe, shranjenih v predale omare, na kateri je jasna gravura sprejemljivosti kot suma sumarum izbir, v namenu kasnejše, al pa ne, razčlenitve in okategoriziranja...

V primeru, da igraš igro svojega življenja, vzemši tarok za vzorec, pomeni, da je vse pogojeno s principom neke hierarhije odnosov, pogledov, sprejemanj in odklonov pa tudi zavzemanja lastne pozicije v vsej tej konfuzni sferi

Ja, čist logično, ane, da potem ne mormo govorit o kakšni sreči kot naravnem stanju - in zakaj ne?

Ker je sreča odvisna od neobremenjevanja z zunanjimi dejavniki in notranjimi konflikti, kateri nastajajo ravno zaradi tovrstnih teženj po določenih pozicijah...

 

Vidiš, da se pa le ne strinjamo prav vsi z vsem, kar nam je prineseno - tisto, kar rabimo, si pač sami vzamemo, yap

Zdej, lohk skačeš v luft pa vse možno negiraš, sam pol kr sprejemljive argumente predstavi, ane

samo še dodam, da če je prisotna radost, ki se itak navezuje na nek notranji mir, se zaradi mene lahko sreča in nesreča izmenjujeta po mili volji, mi je čist useen....

[buhca]

E, ja, pa smo tu. Sprejemat ne-srečo kot negativizem. Tu se na žalost vidi stanje počasnosti naših misli. Koliko jih je že poskuslo po preizkušeni metodi, gremo iskat srečo. Ne bi raje iskali ne-srečo. Mogoče je lažje ugotovit razmerja. Dvojnost je tak v vsem, če ne n-tost. Samo tolko smo leni, da skoraj vedno začnemo sledit masi. Če ena ovca zabeketa, joj kok je tu fina trava, evo cele črede tam okoli. Če pa reče, uf, kok je tu slaba trava, ima vsaj svoj mir (če se seveda lahko to definira kot mir, lahko tudi pozitiven nemir). Ne vem, če sem bil dovolj jasen. Po moje ni finta v pozitivnem ali negativnem, temveč v alternativnem. Že pojmovno je slovenščina lepa. Nesreča vsebuje tudi srečo v sami besedi, zato le te sploh ni potrebno omenjati. A mi pa takoj ločujemo, kot da je od tega odvisno vse. Ne vem, če si "srečen", dosti težje razumeš nekoga, ki je npr. nekoga izgubil. Če pa se zavedaš svojega stanja "nesreče", ti je vse jasno. Itak pa že ptički čivkajo, da nihče noče vzeti nesreče kot naravnega stanja. Ne vem, recimo nekomu pomagaš in se počutiš boljše. Si prepričan, da ni to samo en velik egotrip, ne pa pozitivne energetske silnice osebe, kateri si ti kao pomagal. Pila, a niso bli esesovci srečni, ko so sežgali 6 milijonov judov. Torej, sledi kliše, sreča je kakor za koga. Če pa se držimo strogo neke niti, je nekako cilj našega duhovnega razvoja. Glih sem tu nekje bral, kako je lahko pot lepša od samega cilja. Vsepovsod vidiš neke knjige o sreči in duhovnem razvoju, pa kurja juhica za dušo pa ne vem kaj. In kaj so nam dozdej pomagale. Je več miru na tem svetu, je več pravičnosti?Poglej drugi ekstrem. Jude so 2000 let jebali v glavo vse do holokavsta. A kaj oni zdej delajo s palestinci. Pravim, da je iskanje sreče ali dosti bolj redko iskanje nesreče mogoče pot do spoznanja, ni pa rečeno. Ne vem, koliko razumem npr. Zen budizem, se sploh ne loteva zadeve tako. Pa že spet ni rečeno, da imajo prav. Nas pa je tak zajebalo dvatisočletno tumbanje, kak je trpljenje potrebno za dosego raja. Zato pa se zdej vidi ta sekularizacija v laičnosti iskanja sreče. Bašta za danes, fajn se mejte

[Alan_New]

za Alana: nisem napisal, da nočem biti srečen. Izhajam samo iz tega, da to ni naravno stanje. Recimo, da hočem biti čimmanj nesrečen. V bistvu (če gledam svoj lajf), so mi "obdobja nesreče" več prinesla kot "obdobja sreče". Osebno se ne počutim, če v meni ni tistega notranjega nemira. Čim se zadeve umirijo, mi je hitro dolgcajt. Pa si najdem kako kajlo, da mi pomaga znova razmigat moj samoohranitveni nagon. Glede razsvetljenih ljudi; svaka jim čast. Vendar samo v primeru, da so prenesli znanje naprej oz. pomagali drugim (ne vem, ala Mahatma Gandhi). Vse ostalo pa je tak lasten egotrip.

Nisi napisal direktno, tako sem razbral. In zdaj ponavljaš: nočeš biti srečen, nočeš miru.

 

Večnost je res dolgo časna. Osho je tudi govoril: "Kam se vam mudi? Potem je dolgčas."

 

Po mojih podatkih, Gandhi ni bil prosvetljen.

[klarus]

za Alana: nisem napisal, da nočem biti srečen. Izhajam samo iz tega, da to ni naravno stanje. Recimo, da hočem biti čimmanj nesrečen. V bistvu (če gledam svoj lajf), so mi "obdobja nesreče" več prinesla kot "obdobja sreče". Osebno se ne počutim, če v meni ni tistega notranjega nemira. Čim se zadeve umirijo, mi je hitro dolgcajt. Pa si najdem kako kajlo, da mi pomaga znova razmigat moj samoohranitveni nagon. Glede razsvetljenih ljudi; svaka jim čast. Vendar samo v primeru, da so prenesli znanje naprej oz. pomagali drugim (ne vem, ala Mahatma Gandhi). Vse ostalo pa je tak lasten egotrip.

 

bolje pot, do cilja..kot pa dosežen cilj in ne veš več kam