potreba po osnovni moralni in duhovni izobrazbi

[Antigona]

nebesa so v nas...z...ali brez ženskega telesa...le naše notranje zavedanje nebes...ti da občutek nebeškosti..sicer pa..na RŠ...že vejo...kaj je res in kaj...ni

 

 

prav rada bi enkrat pokukala v tvojo nebeškost nebes znotraj tebe in ko na ven sije sama

energija in občutek sreče tudi v nesreči, ko je vse svetlo, čeprav je tema....

[mako106]

prav rada bi enkrat pokukala v tvojo nebeškost nebes znotraj tebe in ko na ven sije sama

energija in občutek sreče tudi v nesreči, ko je vse svetlo, čeprav je tema....

in jaz v tvojo...nebeškost...znotraj tebe

[Antigona]

in jaz v tvojo...nebeškost...znotraj tebe

 

ko se združita dve nebeškosti bo prišlo do vesoljnega razsvetljenja

[mako106]

ko se združita dve nebeškosti bo prišlo do vesoljnega razsvetljenja

galaksije v nas...se združujejo v vesolja zavesti..enosti...okoli nas

[ardent]

galaksije v nas...se združujejo v vesolja zavesti..enosti...okoli nas

 

Ja, kje s pa pol ti, v tem primeru, ko praviš, enost okoli nas

Torej opazovalec, al kaj?

Interna fantazma? Nonsfera?

 

Kvaj j pol, pravzaprav - zdej?

[mako106]

Ja, kje s pa pol ti, v tem primeru, ko praviš, enost okoli nas

Torej opazovalec, al kaj?

Interna fantazma? Nonsfera?

 

Kvaj j pol, pravzaprav - zdej?

si

[ardent]

si

 

Kaj to pomen?

Da sem - jaz

Si . kao da

Sem ti reku zarad tega, k praviš OKOLI nas, če se že stapljamo, pol ni nč od tega okol nas

[mako106]

Kaj to pomen?

Da sem - jaz

Si . kao da

Sem ti reku zarad tega, k praviš OKOLI nas, če se že stapljamo, pol ni nč od tega okol nas

si ker se ne sprašuješ več..in ko se boš nehal spraševati...boš vedel kaj je biti...si ...in takrat boš vedel...da je vsaka beseda odveč...oz....preveč....za opisat...to kar si

[Antigona]

Ardent...Ti si Ti...a včasih nisi ti...malo bluziš pa odbluziš...in svet se vrti dalje....

Tudi ti imaš potrebo in to veliko...po božanskosti...sam doseči jo......uf bo treba delat

[ardent]

si ker se ne sprašuješ več..in ko se boš nehal spraševati...boš vedel kaj je biti...si ...in takrat boš vedel...da je vsaka beseda odveč...oz....preveč....za opisat...to kar si

 

 

Povej mi, bruder, povej!!!

[mako106]

Povej mi, bruder, povej!!!

bruder...nimam ti kaj povedat...itak je vse v nas...kar hočemo v življenju vedet...in videt...vendar nas je strah to videt...in vedet...vse v nas...ker se moramo na poti...do videnja vsega....soočit z vsemi svojimi strahovi bluzim...brother...sorry

[ardent]

Ardent...Ti si Ti...a včasih nisi ti...malo bluziš pa odbluziš...in svet se vrti dalje....

Tudi ti imaš potrebo in to veliko...po božanskosti...sam doseči jo......uf bo treba delat

 

Vidiš vame, sister

Jasno, da se svet ne ustavlja zaradi mene, zato si pa lahko privoščim, da sem to in tisto, celo kaj tretjega, vendar v resnici sem vedno enak in kdor me spozna zares, ta vidi, kakšen sem v resnici, veš

Moram bluzit, četudi odbluzim, saj je lajf kot morje, ko te valovi odnesejo predaleč, te morje vrne na obalo - dokler verjameš vanj...

 

Božanskost...čemu, Antigona? Zakaj bi skušal doseči nekaj, kar mi ni dano, lahko pa stremim po približevanju božanskosti, čemu ne? Smo ravno včeraj o tem govorili tu, da je pomembnejša pot, kakor cilj, torej se čisto dobro počutim v svoji vlogi, improvizaciji po lastni meri...

 

Hej, kaj pa praviš na tole moje ugotavljanje: V Si, Ki Nisi, si Si, ko Nisi v Si - to je za človeka mišljeno,

za božanstvo, kateremu stremimo pa moja naslednja ugotovitev: V Si, Ki Nisi, Si Si, Ki Nisi v Si

 

Mah, nč mi ne bo treba delat v tej smeri, kaj pa bi bilo, če bi dosegli najvišje cilje? Kot Pravi Klarus, bi bilo dolgčas - sicer ne bi bilo dolgčas, ker v tem primeru bi se vračali na manjše cilje, prej spregledane zaradi večjih ambicij - s to ugotovitvijo pa bi v trenutku sestopili na začetno pozicijo - torej: boljše malo bluzit, sam ne preveč

[mako106]

Vidiš vame, sister

Jasno, da se svet ne ustavlja zaradi mene, zato si pa lahko privoščim, da sem to in tisto, celo kaj tretjega, vendar v resnici sem vedno enak in kdor me spozna zares, ta vidi, kakšen sem v resnici, veš

Moram bluzit, četudi odbluzim, saj je lajf kot morje, ko te valovi odnesejo predaleč, te morje vrne na obalo - dokler verjameš vanj...

 

Božanskost...čemu, Antigona? Zakaj bi skušal doseči nekaj, kar mi ni dano, lahko pa stremim po približevanju božanskosti, čemu ne? Smo ravno včeraj o tem govorili tu, da je pomembnejša pot, kakor cilj, torej se čisto dobro počutim v svoji vlogi, improvizaciji po lastni meri...

 

Hej, kaj pa praviš na tole moje ugotavljanje: V Si, Ki Nisi, si Si, ko Nisi v Si - to je za človeka mišljeno,

za božanstvo, kateremu stremimo pa moja naslednja ugotovitev: V Si, Ki Nisi, Si Si, Ki Nisi v Si

 

Mah, nč mi ne bo treba delat v tej smeri, kaj pa bi bilo, če bi dosegli najvišje cilje? Kot Pravi Klarus, bi bilo dolgčas - sicer ne bi bilo dolgčas, ker v tem primeru bi se vračali na manjše cilje, prej spregledane zaradi večjih ambicij - s to ugotovitvijo pa bi v trenutku sestopili na začetno pozicijo - torej: boljše malo bluzit, sam ne preveč

enost občutkov....v enem občutku....je vse...k čemer bi ljudje morali stremeti

[ardent]

bruder...nimam ti kaj povedat...itak je vse v nas...kar hočemo v življenju vedet...in videt...vendar nas je strah to videt...in vedet...vse v nas...ker se moramo na poti...do videnja vsega....soočit z vsemi svojimi strahovi bluzim...brother...sorry

 

Matr, nehaj se že enkrat opravičevat

Izrečena beseda se ne vrača, kakor pravi meni draga oseba in nikdar ne vleci besede nazaj...

Tako je kot praviš, kako neki ne,

 

Saj, takole, ko potujem preko postov ostalih pa nekako niso naša razmišljanja razhajajoča, le vsak drugače interpretira svoje vidike - jaz pa pač na svoj način, v bistvu se pa takole med pisanjem dostikrat spomnim besed drugih in je vse ravno tako, kakor mora biti, veš...drugače tud nas ne bi bilo, vsaj tu ne...

 

Glej, ne da se mi ponavljat, kaj si mislim o strahovih, ti bom kar past - copy enega od mojih postov prilepil, ti pa še enkrat preberi, kaj si mislim o tem :

 

Yap, nekoč sem zaznal nekje zgodbo o fantu, kateremu je pogum delal hude preglavice ravno s svojo odsotnostjo, kajti fant je bil zaljubljen v neko dekle in temu dekletu se je permanentno vsilil nek težak, nek drug fant ter seveda striktno odpravil vsako možnost, da se imenovani približa dekletu.

Zgodba kot zgodba, kajti vsaka zgodba teži k razpletu in tako se je fant odločil obiskati čarovnika Mandraka in ga povprašat za nasvet, ta pa mu je izročil stekleničko, katera je vsebovala nekakšen čarobni napoj, kateri mu bo vlil poguma, katerega potrebuje...recimo..In tako je ob srečanju z ljubljenim dekletom,( prej je izpil napoj), ravno, preden je izrekel svoje misli, pristopil tisti fant, kateri mu je jemal ves pogum in fant je začutil vso moč napoja, se izpolnil s pogumom, jasno povedal, kar sicer ne bi in konkurenca s težavami vred je izginila, pridobil pa si je željeno, torej, ljubezen in mir...

Kaj želim v bistvu povedati...namreč to, da po moje za izpolnitev svoje biti s pogumom, potrebnim za sleherno udejanjenje naših hotenj in nasploh za življenje v lastni harmoniji ne potrebujemo posrednikov, še manj nerealnih fantazmov, kajti v tisti steklenički je bila navadna voda in sklepam, da je vse v glavi, vse je v harmoniji lastnega zavedanja in neobremenjenih pogledov na zunanje dejavnike, kakor in predvsem na notranje razdeljevanje na tisto, kar je in tisto, kar ni pa bi bilo željeno...

Ničesar ni zunaj nas samih, vse je iluzija in svet nas gleda z očmi, ki vidijo natanko tisto, kar projiciramo navzven, to pa je lahko fantazma, kar je maska, ko že ta izraz tako radi uporabljamo, lahko je pa slika, katera je všečna opazovalcu in s tem označevalcu, zunanjemu dejavniku, ki po svoji meri analizira nas kot drugega nasproti drugemu, se pravi opazujočemu, ki išče v nas sprejemajoče in ne nasprotno...

Sklepam, da je pogum pogojen z odpravo največjega izničevalca, torej dvoma in dvom je tisti, ki nas ovira, zavira in je na nek način kastrat našega zavedanja in naše vloge v svetu, ki je izven pa tudi v svetu, ki je v nas, torej se je treba osvoboditi vseh negativnih misli, neprimernih želja in izpostavljanje našega ega v višave, nasprotne od smeri, katere so nam lastne, ker v takem primeru pogum ne zavzame nikakršne vloge zaradi dejstva, da je v tem primeru vodilo iracionalno beganje in ne razum, ki sam posebi vsebuje poguma vedno v tolikšni meri, kolikor nam ga je potrebno...

[mako106]

Matr, nehaj se že enkrat opravičevat

Izrečena beseda se ne vrača, kakor pravi meni draga oseba in nikdar ne vleci besede nazaj...

Tako je kot praviš, kako neki ne,

 

Saj, takole, ko potujem preko postov ostalih pa nekako niso naša razmišljanja razhajajoča, le vsak drugače interpretira svoje vidike - jaz pa pač na svoj način, v bistvu se pa takole med pisanjem dostikrat spomnim besed drugih in je vse ravno tako, kakor mora biti, veš...drugače tud nas ne bi bilo, vsaj tu ne...

 

Glej, ne da se mi ponavljat, kaj si mislim o strahovih, ti bom kar past - copy enega od mojih postov prilepil, ti pa še enkrat preberi, kaj si mislim o tem :

ej...ne se preveč sekirat zaradi mojih postov...tako kot se jaz ne zaradi tvojih...ko jih itak za sebe pišem..tebe mogoče le malo uporabim...za orodje....da dobim odziv....to je vse....v resnici...mi je itak vseeno za vse...kar napišem...ker pišem zase...in svoj občutek...čeprav včasih zgleda da pišem zate...in tvoj občutek bluzim...brother....sorry.... to so le besede....zame

[ardent]

ej...ne se preveč sekirat zaradi mojih postov...tako kot se jaz ne zaradi tvojih...ko jih itak za sebe pišem..tebe mogoče le malo uporabim...za orodje....da dobim odziv....to je vse....v resnici...mi je itak vseeno za vse...kar napišem...ker pišem zase...in svoj občutek...čeprav včasih zgleda da pišem zate...in tvoj občutek bluzim...brother....sorry.... to so le besede....zame

 

 

Hehe, ne morem drugače, kakor, da ti vrnem post v celoti

Zakaj neki bi se sekiral? Mar ne pišemo vsi zgolj zaradi odziva? Zase, za primerjanje sprejemljivosti in morebitne korekture lastnih izpostav, mar ni to namen?

 

Tisto, kar sem o pogumu napisal pa se nanaša le na besedo strahovi, katero si omenil in sem jo definiral na svoj način

 

Vse v redu - bruder

[mako106]

Vse v redu - bruder

vse v redu...brother...svoj mir iščeš...ne moj

[FixMinze]

Matr, nehaj se že enkrat opravičevat

Izrečena beseda se ne vrača, kakor pravi meni draga oseba in nikdar ne vleci besede nazaj...

 

Ah ne vleci besede nazaj, meni kr neki, zakaj neki ne, če pa je izrečena beseda napačna. Sicer pa spodaj čudovit sestavek tako resničen a tako enoličen, čisto vsako besedo se lahko nazaj proti njemu obrne. In kaj naj rečem o dvomu - edini pravi vodič proti spoznanju vloge v svetu, ker le prek dvoma se Luč Božanskega Načrta zlije v tvojo zavest. Hmm al je mogoče preko ne-dvoma - a veš

 

Vsaka stvar ima svoj namen tudi dvom. Podvomi v svoj napuh in vrata do Boga so že malce bolj odprta...

[ardent]

Ah ne vleci besede nazaj, meni kr neki, zakaj neki ne, če pa je izrečena beseda napačna. Sicer pa spodaj čudovit sestavek tako resničen a tako enoličen, čisto vsako besedo se lahko nazaj proti njemu obrne. In kaj naj rečem o dvomu - edini pravi vodič proti spoznanju vloge v svetu, ker le prek dvoma se Luč Božanskega Načrta zlije v tvojo zavest. Hmm al je mogoče preko ne-dvoma - a veš

 

Vsaka stvar ima svoj namen tudi dvom. Podvomi v svoj napuh in vrata do Boga so že malce bolj odprta...

 

Kako neki naj nekdo podvomi v svoj napuh, če je v fazi vzdrževanja svojega napuha kot vzporednice ostalim vrlinam in slabostim ali kot kontraverzno delovanje tega istega v namenu ustvarjanja konsenza med dejanskim in udejanjenjem, v nadaljevanju celo v osnutkih nekega hipotetičnega udejanjenja, al kaj?

 

Sestavek je enoličen ravno v tolikšni meri kot je lahko in mora biti enoličen v svoji strukturi, govori pa o čistem dvomu in ne o dvomljivem dvomu, zaradi izogibanja prehoda iz zmedenosti v dvom, če je tebi drugače razvidno pa le obrni vsako besedo proti njemu, me zanima, kako vidiš to sliko brez okvirja, saj vsak okvir lohk ustreza, ker ni poanta v okvirju, temveč v sliki, veš...

 

Mi ni jasno, čemu bi se kdo obešal na moje besede, saj nisem ekspert v nobeni od LF tem, torej je vse, kar povem, moje lastno mnenje, kakor tako radi ponavljajo vsi sogovorniki - le moje mnenje

 

Povem, berem odzive, povem, izvlečem povzetke in povem zopet tisto, kar mi je vidno v tistem trenutku, torej je vse plod moje lastne presoje...

Kar se tiče pa Lući Božanskega Načrta, so pa dvomi daleč v ozadju kakršnegakoli zlitja z zavestjo, ravno tako ne- dvomi, kajti vse dokler ni faza dvomov in ne- dvomov presežena in izločena iz zavestnega delovanja, do tedaj se Luč zavesti ne dotakne, vsaj v tolikšni meri ne, da bi lahko govorili o kakšnem drastičnem premiku na poti do omenjenega

Do tega sicer nikoli ne pride, sicer ja, vendar poredkoma in v takšnem primeru bi bil nek cilj dosežen, vendar je do tega še daleč, torej naj bo Luč vodilo do cilja in ne sam cilj - a lohk prehitimo samega sebe?

[mako106]

a lohk prehitimo samega sebe?

samo če znamo...dovolj počasi mislit

[ardent]

samo če znamo...dovolj počasi mislit

 

[mako106]

saj bo...počasi

[mgd]

Vse veje joge trdijo enako, tako da tale članek ni nič novega niti presenetljivega.. živimo pač v obdobju Kali-juge

ja, se strinjam. za Kali jugo trenutno dogajanje v svetu ni nič kaj pretresljivega, še veliko hujše bo.

 

Zadosten dokaz temu je da tudi mi ki smo, recimo temu duhovni iskalci.. nikak ne ločimo zrnja od plevela...še zmer mislimo, da lahko po eni prebrani knjigi dveh spiritističnih seansah, odpremo vse čakre, zdravimo druge ljudi in nasploh začnemo sanjarit da smo najmanj guruji ratali, če ne kej večjega..

eh, pa si me najdu

 

na splošno pa takole... ne moreš biti duhovno prebujen človek.. zdraviti druge in imeti ne vem kakšne mistične moči.

 

a) če živiš v tempu ki ga narekuje zahodni svet

b ) ješ mrhovino

 

tile lahko razvijejo kakšne posamične fizične sposobnosti, kot so razni bioenergetiki in podobno, da pa bi bili na višjih duhovnih nivojih to pa žal ne pride v poštev... recimo, da so to amaterski duhovneži....

se strinjam ja.

 

je pa ena posebnost v tej trenutni Kali jugi. v tej trenutni, posebej blagoslovljeni Kali jugi, se je pred približno 500 l., v Indiji, v Navadwip Dhamu, iz sočutja do vseh živih bitij pojavil sam izvorni Bog, Šri Krišna, v razpoloženju svojega najintimnejšega ljubimca, da bi okusil najvišjo sladkost samega sebe in da bi prosto razdelil to najvišjo ljubezen do Boga vsem živim bitjem.

 

res je, da smo po eni strani najbolj nesrečni, ker smo se rodil v duhovno najbolj degradirani dobi, Kali jugi, po drugi strani pa smo zelo srečni, ker smo se rodil prav v tej posebni, ko nam je dana možnost doseganja najvišjega cilja duhovnega obstoja obstoja na najbolj enostaven način.

 

Da pa ne bo pomote.. tudi na zahodu obstaja veliko duhovno zelo razvitih ljudi.. vendar so ti svoj nivo dosegli z osamo, begom v naravo, delom na sebi.. ne pa po delavnicah in ne vem še kakih ateljejih naokol po mestih

lahko da so iz nekega vidika bolj duhovno razviti kot drugi, a na tak način še niso mogli dosežt najvišjega cilja duhovnega obstoja, tj. večne ljubezni do Boga.

 

v tej dobi se da to dosežt le s pravilnim petjem Svetih Imen Boga.

[mako106]

v tej dobi se da to dosežt le s pravilnim petjem Svetih Imen Boga.

svašta

[FixMinze]

Kako neki naj nekdo podvomi v svoj napuh, če je v fazi vzdrževanja svojega napuha kot vzporednice ostalim vrlinam in slabostim ali kot kontraverzno delovanje tega istega v namenu ustvarjanja konsenza med dejanskim in udejanjenjem, v nadaljevanju celo v osnutkih nekega hipotetičnega udejanjenja, al kaj?

 

Sestavek je enoličen ravno v tolikšni meri kot je lahko in mora biti enoličen v svoji strukturi, govori pa o čistem dvomu in ne o dvomljivem dvomu, zaradi izogibanja prehoda iz zmedenosti v dvom, če je tebi drugače razvidno pa le obrni vsako besedo proti njemu, me zanima, kako vidiš to sliko brez okvirja, saj vsak okvir lohk ustreza, ker ni poanta v okvirju, temveč v sliki, veš...

 

Mi ni jasno, čemu bi se kdo obešal na moje besede, saj nisem ekspert v nobeni od LF tem, torej je vse, kar povem, moje lastno mnenje, kakor tako radi ponavljajo vsi sogovorniki - le moje mnenje

 

Povem, berem odzive, povem, izvlečem povzetke in povem zopet tisto, kar mi je vidno v tistem trenutku, torej je vse plod moje lastne presoje...

Kar se tiče pa Lući Božanskega Načrta, so pa dvomi daleč v ozadju kakršnegakoli zlitja z zavestjo, ravno tako ne- dvomi, kajti vse dokler ni faza dvomov in ne- dvomov presežena in izločena iz zavestnega delovanja, do tedaj se Luč zavesti ne dotakne, vsaj v tolikšni meri ne, da bi lahko govorili o kakšnem drastičnem premiku na poti do omenjenega

Do tega sicer nikoli ne pride, sicer ja, vendar poredkoma in v takšnem primeru bi bil nek cilj dosežen, vendar je do tega še daleč, torej naj bo Luč vodilo do cilja in ne sam cilj - a lohk prehitimo samega sebe?

 

No končno sem prilezu na ta forum

 

IMO te svetloba in luč obdaja vse skozi, tud dvom ne more nikoli ponikniti je le del stvarstva v zavesti. Če se ob razsvetljenju odrečeš dvomu ali se prepričaš, da le ta ni več potreben si že na poti nazaj dol v nižje sfere mentalnih iger človeške zavesti in podobne navlake( konc koncev smo vedno tam le na drugačen način delujemo ). Stvar je le, da ne dvomiš v svoje vodstvo in zaupaš v to kar imaš in dvomiš na pravilen nači. Pa se mi ne zdi, da sem izrazil to kar sem želel.

 

Predstavljaj si, da si res razsvetljen. Ampak kako boš pravilno razmišljal o stvareh,ki jih želiš raziskati s tem svojim novim spoznanjem, kot pa s kančkom zdravega dvoma med vsemi dugimi orodji uma, ki jih boš uporabil pri iskanju novih odgovorov in spoznanj.

 

Sklepam, da je pogum pogojen z odpravo največjega izničevalca, torej dvoma in dvom je tisti, ki nas ovira, zavira in je na nek način kastrat našega zavedanja in naše vloge v svetu, ki je izven pa tudi v svetu, ki je v nas, torej se je treba osvoboditi vseh negativnih misli, neprimernih želja in izpostavljanje našega ega v višave, nasprotne od smeri, katere so nam lastne, ker v takem primeru pogum ne zavzame nikakršne vloge zaradi dejstva, da je v tem primeru vodilo iracionalno beganje in ne razum, ki sam posebi vsebuje poguma vedno v tolikšni meri, kolikor nam ga je potrebno...

 

Drgač pa ful dobr napisan no, lagal bi sebi, če bi rekel, da ni

...sam na okvir je treba merkat....

..te utesnjene in zakoličene scene znajo tud zjebat človeka v glavo..