potreba po osnovni moralni in duhovni izobrazbi

[kapica]

to je zato butl, ker sem jaz še večji butl od tebe in se ne znam izražat....

a si že kdaj videl, ko mama svojega otroka udari parkrat nežno po ritki. če bi šla pogledat otrokovo ritko bi videla, da niso bili to pravi udarci. v nas obstaja nasilje in jeza in zato si ti najbrž videl, kako zdaj mama tepe svojega otroka iz svojega nezadovoljstva.

hehehe... Janardan, si posrecen s temi TApravimi mamami...

ampk kolkr sem js razumela butlovo objavo... ni opisal kako on vidi, kak mama tepe iz nezadovoljstva... ampk je na OSEBNEM primeru razlozu kot oce, kako on to vidi...

sej ves, da je vsak zase univerzalen... svoje otroke, al pa bilokere, je pa vseen najlazje ucit tko, da jih spravis v neke okvirje pojmov in je to to..., joj teh eh...,

pa te npr. mali vprasa: "kj je to?" odg.:"vrabec." evo, in ima pojem s katerim oznaci nekoga... in od takrat naprej pol otrok vidi to kot vrabca! in ne kot neko crno, puhasto nevem kaksno se bitje... in s tem, se ze takoj med drugim tud omejuje njegova ustvarjalnost! no, pa sej... tud to se prezivi...

pa te npr. vprasa: "kaj je to?" odg.:"vtikac, ne notr prstov porivat, k te lahk elektrika strese." evo, in ze takoj kaj ne sme oz. sme..., in v primeru, da potem ne uboga je tepen... aja, sej res, to naredi mama iz ljubezni! ma ne no... tocn tko, kt je bult napisal to naredi iz nemoci in NEZNANJA....

 

 

Bog je milosten do vseh. Je pa razlika kolk in na kakšen način kdo izmed nas to Njegovo milost sprejema. Tud to, da včasih postane jezen na tistega, ki si dela škodo in/ali jo dela drugim je Njegova milost, za dobro vseh.

oprosti, mgd... ampak ta komentar (posebej, ker si me citiral) ni odgovor, na moje postavljeno vprasanje... js te sprasujem: kako ves, kaj kdorkoli obcuti, ce si ti mislis, da si to al pa uno... ok. zdej lahko celo nadgradim vprasanje..., kako ves, kaj obcuti kdorkoli, ce ti delas to al pa uno?

 

do tolk kokr se je men Bog do zdej razodel, lahko rečem, da je včasih iz svoje ljubezni tud jezen, če/ko opazi, da si delam škodo in/ali jo delam drugim.

ves, da je celotno stvarstvo polno "veselja", da je "srecno"...? ceprav, obstaja pri ludekih tud polno trpljenja, bolecine, rasti, (od)cvetenja, starosti, smrti itd..., ampk je vse to del stvarstva! dobr se zavedam, da je zelo tezko, ce ne ze skoraj nemogoce biti hvalezen in nesrecen hkrati..., ampk, nevem... lej, vsak pravzaprav nekak postaja taksen kot (v tem primeru) Bog, k kateremu """"""moli"""""... in ce si ti mnenja, da se on v ljubezni do tebe jezi... potem, je nevem dobr mal premislt... ampk, v glavnem: se naprej ti zelim cim lepse razodevanje...

[Janardan]

No sej jaz sem te pa vprašal - kako je lahko napaka, da spoznaš absolutno resnico. V istem kontekstu kot si ti opisoval materinsko ljubezen pa šeškanje pa to ? Zato sem tud napisal, da štekam, kaj želiš zgoraj sporočit, pa sem te vprašal kako je lahko tako spoznanje napaka ? da bi pa bog bil kar jezen name ?

 

 

kako če biti napaka spoznati absolutno resnico. to ne more biti nikoli napaka. vprašanje je samo, če je to resnično spoznanje absolutne resnice ali samo naša špekulacija. a ti zdaj v tem trenutku ločiš svojo špekulacijo od absolutne resnice..... jaz priznam da ne. kaj je resnična duhovna realizacija in kaj je umsko našpekulirano....

 

po mojem mnenju se ti lahko Bog na začetku prikaže tudi kot popolnoma nejezen, ampak to zdaj še ne pomeni, da bo vedno tako ostalo. torej je tvoja realizacija o Bogu, da je nejezen, tudi pravilna. Bog je neomejen in tako so tudi vse Njegove aktivnosti vedno neomejene.... če spoznaš absolutno resnico spoznaš Njega. ampak spet, kako češ spoznati nekaj, kar je neomejeno. jaz menim, da lahko Boga spoznaš vedno samo do te mere, kot ti on dopusti. menim tudi, da Boga nikoli nisi sposoben spoznat po svoji moči. vse je samo Njegova milost in nič drugega.... ti pa se mu moraš samo predat.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Čak mal, da vidim, kaj si s tem povedal...aha, lahko sprejemaš ali pa ignoriraš, oz. zanemarjaš svoj onos z Bogom???Hmmm...za kak odnos gre? S tem, ko priznavaš, bolje rečeno sprejemaš Boga v svoji biti, se tvoja, recimo tvoja, ne gre zdaj zate, torej, se tovrstna ignoranca ne le izniči, marveč se niti pod razno ne more pojavit, brez nečesa zadaj že ne, brez asistence nekompententnega asistenta, kateri ima naziv, vedno prisotni, najmanj klican: dvom!

Yap, dvom je ta, kateri zapolni prostor in išče oporo, vendar v primeru ustrezne prepričanosti v Boga ali vse drugo, kar pod to univerzalno ime štejemo, dvom ne najde mesta, se izniči in ni vprašanje, zapostavljanja svojega odnosa z Univerzalnim, kajti v svoji majhnosti in nebogljenosti naspram Vsemu in, vlogi, katera je zanemarljiva v tem, prav zares ne moremo govoriti o kakršnemkoli odnosu, razen s samim seboj in preko sebe s tem, po katerem se oziramo, največkrat ob težjih trenutkih, sicer niti ne, očiščenje sebe vseh dvomov, ja, to pa že je nek odnos, oziroma pot do odnosa, kar je že vsekakor več kot začetek, vzemivši v ozir vlogo individuuma v tem, kar je in tem, kar je tudi takrat, ko mislimo, da ni...dvom je pa preizkušnja naše celotne duhovnosti, če povzamem bistvo in ga tako pimenujem, kajti zlahka bi rekel duša, ID, notranjost, jaz ali morda celo duševnost - kaj pa je pravilnost besede pomembna, dokler ni sprejeta v vsem svojem pravilnem obsegu, mar ne?

 

danes ni več časa za pisanje po forumu, morda jutri odgovorim oz. napišem še kakšen stavek.

[mgd]

kako ves, kaj obcuti kdorkoli, ce ti delas to al pa uno?

če je Bog jezen name, zarad mojih določenih namenov ali dejanj, pol to vem. vem tud, da to počne iz svoje ljubezni do mene. da je bilo to zares dobro zame, pa ponavad prepoznam šele mal kasnej.

 

in ce si ti mnenja, da se on v ljubezni do tebe jezi... potem, je nevem dobr mal premislt... ampk, v glavnem: se naprej ti zelim cim lepse razodevanje...

razodete aktivnosti Boga so onkraj misli/materialnega uma. se ti zahvaljujem za lepe želje.

[Antoninus]

Bog se iz svoje ljubezni včasih tudi ujezi na človeka, ko oz. če vid, da si ta dela škodo in/ali jo dela drugim.

 

Ujeziti se iz ljubezni - tole je pa kontradiktorno.

[kukica]

Ujeziti se iz ljubezni - tole je pa kontradiktorno.

Sem bila na eni cerkveni poroki ....

 

"Blagor tistim, ki se bojijo gospoda." so peli ... in takoj naprej razlagali, da je bog popolna ljubezen.

 

Bojte se ljubezni otroci moji.

[mako106]

Ujeziti se iz ljubezni - tole je pa kontradiktorno.

vse...je ljubezen...samo mi imamo čudne poglede na njo

[Alan_New]

Bojte se ljubezni otroci moji.

Si jih pogruntala.

[FixMinze]

Ujeziti se iz ljubezni - tole je pa kontradiktorno.

 

Hmm - sej gor je blo malček o tem napisano, ne iz moje strani. Ampak. Če gledamo v smer, da ima Univerzum svoj zakon, ja Univerzume = Bog, ta zakon je tisti number one Namen. Združitev mikro in marko kozmosa ali drugače spoznanje o vesolju znotraj sebe. No kaj že medem ? aja , človek lahko pri uresničevanju tega naredi napake, kar pa bi se v končni fazi udejanilo, kot uničenje osebka samega. zej ena stvar je, če je človek zloben in to dela namensko, ker želi izkoristiti Zakon. Druga stvar pa je, če dela napake. Ob napaki dobi opozorilo ali po domače, se malce opeče - kar lahko interpretiramo kot jezo Boga, če ga spremenimo v objekt.

 

Ta jeza je seveda izraz Ljubezni. Zakaj ? ne gre samo za ljubezen do posameznika, pač pa gre za ljubezen na Univerzalnem nivoju - Ista Ljubezen, ki ščiti sam Univerzum pred uničenjem.

Zatorej je potrebno le spoznanje zakaj občutiš Božjo Jezo, ko se te dotakne - kakšen Namen in uresničitev česa želi zaščititi....

...pač univerzalni mehanizmi...

...tko mal z drugimi besedami povedano...

[FixMinze]

Sem bila na eni cerkveni poroki ....

 

"Blagor tistim, ki se bojijo gospoda." so peli ... in takoj naprej razlagali, da je bog popolna ljubezen.

 

Bojte se ljubezni otroci moji.

 

Ja res je, tole je lahko ful dobra psihološka finta za držanje ovčic tam kjer jih želimo.

Seveda obstaja tudi drugi zorni kot.

Gre za pokoro gospodu, kar ima za efekt uničenje lažnega ega in preobrazbo tega v pravi Jaz.

Tega spoznaš v večni ljubezni boga preko pokore seveda.

 

Vse kar moraš naredit je, da se mu ukloniš mu ne nasprotuješ več in vrata v Nebeško Kraljestvo so odprta ...

 

... sam vseen mislm, da nezavedni psihološki vzvod ne deluje v to smer...

..drgač bi bilo na svetu več ljubezni..

.pa manj heh heh se že držim za jezik...

..preden bo prepozno..

..prekleti kleri..

 

 

( zej pa navdušeno čakam odzive )

[Lyassi]

Tista pesem bazira na starem svetopisemskem judovskem psalmu, ki predstavlja zahvalo Judov za beg iz Egipta (Mojzes....). Sicer pa:

 

Če ima nekdo koga fejst rad (ga ljubi) in ta človek se odloči se bo šel samomor delat ali kaj drugega ful nevarnega,... v bistvu človek ki ga ima rad bo bil zares nanj jezen, vendar ne direktno iz ljubezni, vendar tako:

LJUBEZEN -> STRAH PRED IZGUBO -> ŽALOST OZIROMA JEZA. Ali bo prevladovala žalost ali jeza je odvisno od posameznika. Seveda bo po kratkem času prišlo v ospredje veselje in oddahnitev ker je človek še vedno žiu oziroma cel.

 

V bistvu ljubezen je posredni vzrok jeze. No, vsaj v nekaterih primerih, odvisno od posledic ter posameznika.

[mgd]

Ujeziti se iz ljubezni - tole je pa kontradiktorno.

ne vem zakaj bi blo to kontradiktorno.

 

če mam jz namen neki narest, pa zarad svoje neizkušenosti ne vem, da mi bo to škodovalo, se Bog včasih ujezi name in mi pove, da to ne bi blo dobr zame, iz svoje ljubezni do mene. ljubezen zame pomen to, da mi hoče dobr. da mi je res hotu dobr, pa tko kot sem povedu že prej, ponavad opazm šele mal kasnej. zakaj jeza? bolj intenzivno, prebujajoče in odločno sporočilo pride preko nje. če je seveda kot tako potrebno v določeni okoliščini.

 

sej ne pravm, da je Bog zdej kr skos jezen al pa kej, jaz hočem sam povedat, da je včasih tud jezen, v posebnih okoliščinah in da je to iz njegove neskončne ljubezni do vseh.

[kukica]

Si jih pogruntala.

Zelo težko je bilo, ja.

 

Čemu strah

i čemu sram

ja neču više čekati ni dan

 

Parada zove

ali neču s njom

idem tamo

kdje je vse po mom

 

Da ne poludim

da ne mislim

da ne čujem

i ne vidim

da ne izgorim

u sjaju tom

idem tamo kdje je sve po mom.

[E.C.]

JIn da bi bil Bog, hej, vsevedni, vsemogočni Bog, sinonim za brezpogojno ljubezen, jezen in bi tepel svoje otroke. Prosim lepo. Mal več širine in razumevanja.

 

Mr. Butalus

 

hey.

 

 

Moje mnenje je, da vsak vidi svojo izbrano obliko Boga tako, kot mu to dopuščajo njegovi/njeni filtri v umu in srcu.

 

Če je človek precej nesiguren vase, brez pretiranih (čistih duhovnih) izkušenj, potem se bo Boga verjetno bal. Strah ga bo, da ne bo kaj narobe naredu, da ga Bog zato ne bo k sebi pustil itd...

You know, če se bom zlagal, bom šel v pekel. Če bom zgrešil post, bom ob vse priložnosti za duhovni napredek itd... itd...

Primer za to so une bogaboječe skupine ljudi, ki jih je povsod polno...

 

Je Bog tiran?

Po moje ne. halo

 

 

Več izkušenj kot ima človek, manj se boji Boga oz. manj strahospoštovana čuti do Njega, po mojem mnenju. Ravno obratno! Z izkušnjami se razvije povezanost, izmenjava ljubezni, celo intimnost (tle govorim o Bogu kot osebi).

Primer za to najdemo v nakaterih opisih teh stanj zavesti... (če te to zanima, ZS, please).

 

Drugače pa poznam to štorijo, ja:

če ne bom delal tega in tega, ne bom napredoval. Moram slediti tem in tem pravilom, navodilom, če ne bo Bog name jezen itd...

 

OK, ni blema.

 

Ampak "moram slediti, če ne..." je le koncept v umu in z Bogom nima nobene veze.

Še ne tak koncept v umu je recimo "moram trpeti za duhovni napredek" ali pa "moram biti priden in prijazen" ali pa "nisem dovolj dober, zato moram..." ali pa "nisem vreden ljubezni, zato moram..." ali pa "moram biti ponižen, ker...".

To so sam maske, koncepti v umu, katere se da seveda spucat...

 

Kako ljudje doživljamo Boga?

Skozi svoje omejene predstave in omejitve v umu in v srcu. Zato je moje mnenje, da je vsak tak pogled sicer čist ok, vsekakor pa nepopolen oz. ne-absoluten.

 

back to you, butl

[Antoninus]

ne vem zakaj bi blo to kontradiktorno.

 

če mam jz namen neki narest, pa zarad svoje neizkušenosti ne vem, da mi bo to škodovalo, se Bog včasih ujezi name in mi pove, da to ne bi blo dobr zame, iz svoje ljubezni do mene. ljubezen zame pomen to, da mi hoče dobr. da mi je res hotu dobr, pa tko kot sem povedu že prej, ponavad opazm šele mal kasnej. zakaj jeza? bolj intenzivno, prebujajoče in odločno sporočilo pride preko nje. če je seveda kot tako potrebno v določeni okoliščini.

 

sej ne pravm, da je Bog zdej kr skos jezen al pa kej, jaz hočem sam povedat, da je včasih tud jezen, v posebnih okoliščinah in da je to iz njegove neskončne ljubezni do vseh.

Mislim, da razumem, vendar jaz temu ne pravim jeza.

[Janardan]

Bog je mali nagajiv deček.

 

Pogled Njegovih oči, Njegovega nagajivega leska, je zelo nevarno - nayane bankima-drsti mukhe manda-has.

 

Njegova barva je kot barva dežnega oblaka - varna samujjvala syama.

 

 

ampak Bog je lahko tudi jezen. včasih se tako ujezi, da se cel univerzum trese.....

 

--------------

 

včasih se brcnem v rob postelje in mi prsti na nogah krvavijo. v tistem trenutku vidim,

da bi se mi lahko zgodilo še kaj dosti hujšega,... ampak se mi ne. zakaj ne?

 

ne vem točno, ampak mislim si, da je Bog zelo milosten do mene. lahko bi mi vse vzel, pa mi ne.....

vsaj zaenkrat.

 

pa čeprav je že vse tko ali tko Njegovo....

[mako106]

ne vem točno, ampak mislim si, da je Bog zelo milosten do mene

točno toliko je milosten...do tebe...koliko si sam milosten...do sebe

[ardent]

točno toliko je milosten...do tebe...koliko si sam milosten...do sebe

 

Bravo, bruder

[mako106]

Bravo, bruder

točno tako...brother

[Janardan]

točno toliko je milosten...do tebe...koliko si sam milosten...do sebe

 

hmm.... ne strinjam se s tabo, morda le delno.

 

Bog je milosten do mene vedno in v vsakem trenuku.

 

jaz sem pa do sebe le redko kdaj, če temu lahko sploh rečem, milost

do samega sebe.

 

 

kako ti dojemaš milost do samega sebe? kdaj si ti milosten do samega

sebe?

[mako106]

Bog je milosten do mene vedno in v vsakem trenuku.

 

jaz sem pa do sebe le redko kdaj, če temu lahko sploh rečem, milost

do samega sebe.

božja milost....je le občutek popolnega sprejetja samega sebe....skozi pogled drugih...pa če obrnemo tak....al pa drugače

[Janardan]

jaz sem vprašal, kdaj in kako si milosten do samega sebe?

[mako106]

jaz sem vprašal, kdaj in kako si milosten do samega sebe?

oprosti...da sem preskočil tvoje vprašanje...na katerega še sam ne najdem odgovora...v širjavah...božje milosti ej...sem ravno študiral...kak so tote besede...skupki nekih malih znakecov...s katerimi se trudimo opisate občutke brezčasja...ljubezni...zavedanja...neskončnosti....pristnoti..iskrenosti...in si z njimi delamo probleme....tam kjer jih ni

[butl]

jaz sem vprašal, kdaj in kako si milosten do samega sebe?

 

Hojla Janardan

 

Zdej, jst o milosti glih nimam pojma, ampak, do sebe sem milosten rajtam takrat, ko v določeni situaciji uspem sebe vprašat: "posluš butl, ti, zakaj se ti to dogaja, kaj te že uči ta situacija, kje se skriva nauk?" in bit pozoren na znake, sej veš, da pol lahko stopim in tud stopim korak naprej, ven iz vrtiljaka...v naslednjega al pa kam drugam . Jst mislm, da sem takrat zelo in najblj milosten do sebe.

 

[Janardan]

oprosti...da sem preskočil tvoje vprašanje...na katerega še sam ne najdem odgovora...v širjavah...božje milosti ej...sem ravno študiral...kak so tote besede...skupki nekih malih znakecov...s katerimi se trudimo opisate občutke brezčasja...ljubezni...zavedanja...neskončnosti....pristnoti..iskrenosti...in si z njimi delamo probleme....tam kjer jih ni

 

če zaenkrat še ne najdeš odgovora, kako lahko potem veš, da je Bog točno tako milosten do tebe, kot si sam do sebe.

 

 

najbrž to samo sklepaš kajne?

[mgd]

Mislim, da razumem, vendar jaz temu ne pravim jeza.

ja, Božja jeza ni navadna jeza.

 

pod vpliv nam poznanane "navadne" jeze pridemo pogojene duše, ko nam ni izpolnjena kakšna sebična želja, kar nas pol pripelje še v večje nezadovoljstvo.

 

Bog ne pride pod vpliv take "navadne" jeze, niti njegov popolnoma naklonjen sluga ne. jo pa lahko, če je potrebno, uporabita za določen Vsedobri namen. primer Boga v Vsedobri jezni obliki je npr. Šri Nrišinghadev. primer Božjega osebnega sluge pa je npr. Hanuman, ki je za služenje Šri Ramačandre v "jezi" zažgal celo Šri Lanko.