Barka

[butl]

Z ženo sva en čas nazaj brala knjigo od enga Tima /sem že pozabu kterga/, katere naslov je bil Močnejše od sovraštva.

 

Knjiga opisuje njegovo življenje in sem mislu med branjem, da ma tipo silno domišljijo in da takega trpinčenja človek v resnici ne more prenesti brez posledic in da je to domišljijski roman. Vmes je omenjal eno skupnost Barka, pa njen vpliv nanj. Lepo za brat. Pol, na koncu knjige, je pa napisan, kje ta tip zdej živi in da skupnost Barka deluje tudi pri nas, ob Zbiljskem jezeru pri Medvodah, kjer imajo svojo hišo, v kateri bivajo /no, v resnici imajo sedaj že dve hiši, le da to drugo še urejajo, živijo pa že v njej.

 

Mal sem bil šokiran, ko sem dojel, da je to avtobiografski roman in že takrat sem začutil, da se bom z Barko pobližje spoznal. Tri tedne nazaj sva šla z ženo k njim /pravzaprav k vodji prve hiše, k Mateji/ na razgovor, ponudit svoj čas, znanje, če ju potrebujejo. Priznam, da me je bilo malce strah, ker do sedaj nisem imel nikoli opravka z ljudmi, ki jih označujemo kot umsko prizadete /mongoloidne, avtistične, z Dawnovim sindromom/ in če sem se kdaj srečal z njimi, nisem vedel, kako odreagirati; se delati da jih ne opazim, si nadeti en bebast nasmeh na obraz, jih pomilovati ali kaj? Vsakič sem bil vesel, ko so šli mimo in se zahvalil Bogu, da nimam nobenega takega v sorodu.

Tu v tej skupnosti pa živijo točno taki varovanci, prizadeti bolj ali manj.

 

Moram opisat moj prvi stik z njimi. Zame je bilo to odkritje novega sveta.

 

Milan je v tej hiši najbolj prizadet. Praktično ne govori. Ampak, mislm, vedno bolj imam občutek, da mu ni potrebno. Ko sva se srečala iz oči v oči, ko me je pogledal, je bilo to, kako naj opišem, presenetljivo, nekaj, kar do sedaj še nisem doživel. Milan me je pogledal direkt v srce, direkt v dušo. V delčku sekunde sem spoznal, da sem nag, da ni kotička, kamor bi karkoli skril. Slekel me je do duše. Vse moje maske, ves blef, vse strahove, vse zidove, tančice mi je odvrgel, razbil, stopil, izničil in pred njim sem stal jaz, blizu sebi kot še nikoli, odprt, razgaljen. Le njegov pogled, ki je videl vame, v moje bistvo. Skoraj srhljivo in čudovito. Ko spoznaš v trenutku, ej, butl, drug svet, ni prostora za karkoli drugaga kot biti kar si. Zgleda, da mu je bilo všeč, kar je videl /meni pravtako, mislm, kar je videl on/, ker je bil stik vzpostavljen v sekundi.

 

Najprej sem srečal Staneta. Hud športnik, kolesar, balinar, kaj pa vem kaj še, s srcem na dlani, ki ti jo ponudi v stisk. Mislm, podn. Ravnokar sem nekje prebral na tem forumu, kako zdej pa končno ve, kako ni nikomur za zaupat. Blazno zavirajoče razmišljanje. Stane zaupa, brezpogojno. Kakša energija je to. Sem se počutil pred njim kot siva miška, ma najraje bi se pogreznil od sramu nad svojo ničevostjo.

 

Marinka je faca, majhen otrok v telesu 42 let stare ženske. Pogledala naju je s svojimi prodornimi očmi, za sekundo, dve /enako prodoren pogled kot pri Milanu/, nama podala roko, se predstavila, midva pravtako in nama povedala, da sva njena prijatelja. Hudo.

 

Bernardka je tihe sorte. Njen pogled pa topel, sprejemajoč, nežen. Nimam pojma, kakšna je njena diagnoza, verjetno bi zdravniki rekli, da je hudo avtistična.

 

Marjanca je njihova klepetulja. Izdeluje čudovite štikane voščilnice /tako kot Stane/. Malček taka, eee, mamasta. Včeraj je žena nekoliko zasolzila /čustvena nabitost a ne/ in jo je Marjanca tolažila, jo objemala, hvalila njo in mene, da je bilo kr mal sitno skoraj.

 

Pet sončkov, ki je razsvetlilo in odprlo nov svet, nepoznan, prelep, kjer ni mesta za kdo bo koga, kdo je boljši, kjer ni šans za blefiranje, maskiranje, kjer si kar si.

 

Spremljevalci so Marek /Slovak/, Eva /Slovakinja/, Kirsten /Nemka/, Monika /zanjo pa ne vem od kod je, ker je bila le prvič z nami, sedaj pa je na dopustu rajtam/. Živijo v tej hiši, starost nekje okrog 20 let, umirjeni, blagi, nežni, z velikim srcem. Kapo dol in globoko spoštovanje. Ja pol je še Mateja, shefica in Klemen, vodja hiše, oba zaposlena v Barki, velika Človeka.

 

Pol smo pa mi, občasni spremljevalci, pa donatorji, prijatelji, pa tko. Ja, pa delovni terapevti tud.

 

Upam, da se nam bo kdo od vas pridružil. Zelo lepo vabljeni.

 

Mislm, je zanimivo tole. A ne, midva z ženo jim dajeva svoj čas, svoje znanje, svoje delo. Kao. Mala malca. Skor da ni omembe vredno. Ker dobiva neprimerljivo več in dragocenejše od njih, od Milana, Staneta, Marinke, Bernardke, Marjance in od spremljevalcev. Dajejo nama brezpogojno ljubezen, iskrenost, zaupanje in vero, vero v soljudi.

 

Neprecenljivo.

 

butl

 

Aja, še spletna stran Barke

[Audente]

Butl....čestitke

[E.C.]

Lepo napisano, butl. Res.

 

Priznam, da me je bilo malce strah, ker do sedaj nisem imel nikoli opravka z ljudmi, ki jih označujemo kot umsko prizadete /mongoloidne, avtistične, z Dawnovim sindromom/ in če sem se kdaj srečal z njimi, nisem vedel, kako odreagirati; se delati da jih ne opazim, si nadeti en bebast nasmeh na obraz, jih pomilovati ali kaj? Vsakič sem bil vesel, ko so šli mimo in se zahvalil Bogu, da nimam nobenega takega v sorodu.

Tu v tej skupnosti pa živijo točno taki varovanci, prizadeti bolj ali manj.

 

Jaz ne pravim takim ljudem "umsko prizadeti", temveč umsko drugačni.

 

Praviloma nimajo nepotrebnega balasta umskih špekulacij in ostalih bedarij, zato pa so lahko neposredni...

 

in my opinion.

[FixMinze]

 

..nisem si mislu

[Audente]

Lepo napisano, butl. Res.

Jaz ne pravim takim ljudem "umsko prizadeti", temveč umsko drugačni.

 

Praviloma nimajo nepotrebnega balasta umskih špekulacij in ostalih bedarij, zato pa so lahko neposredni...

 

in my opinion.

 

 

in srečni...v tistem kar so

[klarus]

barka

v začetku je bila to vera in luč

kolk energije ti dajo ti večni otroci

so neobremenjeni z realnostjo, ki jo poznamo mi...

znajo uživat v preprostih stvareh

takoj te sprejmejo

ne gledajo kaj si, kdo si

takoj te vzamejo za prijatelja

en dan z njim ti da takšen polet, da je kaj

bol zaznavajo energijo kot mi

prav ti ljudje ti dejansko pokažejo bistvo življenja

kak je treba vse skupaj sprejemati

in tisti ki praviju, da so taki otroci breme..no sej majo prav...

sam to breme se skrije, pred blagoslovom, ki ga prinašajo

[Matjaž Bogdan]

Pred precej leti sem se dosti družil z slepimi , zavod imajo pač blizu mene ...pa v Kamniku z invalidi...Tam sem se prvič res od blizu srečal z ljudmi z avtizmom, mongoloidnostjo itd...Ne vem ,morda sem pač tak...prav tako sem se prej bal / kot omenja butl/ samega sebe, reakcij, ko pa je prišlo do tega, so me povsem odprli, sprostili, slekli vse predsodke z mene ..pa ne po moji zaslugi...začutil sem pač to preprostost , ki jo je butl lepo opisal...in potlej si not...njihov in oni so tvoji...pa zanimivo je bilo, da nikoli nisi rabil toliko besed kot pri kao- nas normalnih...nekako je vedno šlo brez kompliciranja, brez mutenja, mask pa tako tam ne moreš imeti ..ti jih hitro snamejo...

Za tole nisem nikoli slišal, zna biti , da bom šel pogledat...čisto možno...

Lepo napisano...butl...Z lepimi besedami si predstavil to skupnost...

[E.C.]

Za tole nisem nikoli slišal, zna biti , da bom šel pogledat...čisto možno...

 

Enako.

 

Ziher bo taka izkušnja lep udarec za mojo aroganco in ego...

 

lp

e.

[klarus]

barka

[klarus]

čoln

 

Očitno nisi prebrala Butlovega posta

čist ta zadn stavek res ne

[klarus]

Oproščeno

hvala

[E.C.]

Se opravičujem za ircanje, a ti ninjutsu treniraš?

 

Yes.

 

http://www.ninjutsu-club.si

 

Na ZS pls, ni to prava tema dej.

 

tnx

[klarus]

se spomnem, ko sem bla v moravcih.....cela tečna, smotana....grem v hišico nazaj in srečam družino z prizadeto deklico js se ji nasmehnem in dobim nazaj tak nasmeh da me je vsa tečnoba minila..en tak šut energije, da je še celo audente opazla, da sem čisto drugačna

[butl]

Hvala za komentarje

 

Sem prepričan, da tale poziv ne bo ostal brez odziva, ker verjamem, da vas je veliko, ki ste pripravljeni pomagat sočloveku, pa sebi takisto rajtam.

 

Kaj pa vem, eni se gibljete visoko v političnih krogih in lahko zlobirate politični interes za pomoč takim marginalnim skupnostim, kot je Barka /recimo, eee, da bi bil čimprej razpis ministrstva za delo, dom in družino za podelitev koncesij, ker druga hiša je brez koncesije, ker že dve ali tri leta ni bilo razpisa in so popolnoma odvisni od donatorjev/, spet drugi ste visoko v gospodarski srenji, ki ima moč realizirati, kaj pa vem, redne donacije, kak kombi, morda celo še eno hišo, kajti, mislm, ti varovanci v teh dveh hišah so srečniki a ne, koliko jih je, ki bi pravtako potrebovali dom, pa ga ni moč ustvariti, spet tretji ste morda pripravljeni preživeti leto dni z njimi kot skrbnik. Morda je kak vodovodar, ki bi bil pripravljen do konca urediti vodovodno inštalacijo v drugi hiši, priključiti wc školjko zastonj, morda je kdo mizar, ki bi doniral svoj čas in delo za ureditev in postavitev pohištva, pa tko. Možnosti sodelovanja je neomejeno. Morda bi bil kdo pripravljen podariti dve uri časa na teden, da bi pokolesaril s Stanetom do Kranja in nazaj, šel na sprehod z Marinko, šel na sladoled k jezeru...

Morda, no, morda bi bil pa kdo pripravljen podariti dve uri na teden sebi. Kako? Z obiskom v tej hiši, bi lahko za par ur odložil svoje maske, obrambe, tančice, ki ga prekrivajo in se, eee, malce spočil. Se zna zgoditi, da bi ob odhodu iz hiše domov celo pozabil ponovno vzeti ta bremena s seboj ali pa bi ugotovil, da je biti brez bremen prijetneje, lažje, lepše.

 

[butl]

butl, res lepo napisano

je možno obiskovanje samo med vikendi?

 

Hojla Naamar

 

Če te zanima, bi bilo najbolje, da se obrneš na Matejo /031 663392/

 

[butl]

Hojla

 

Tole je kt eno vabilo

 

Barka praznuje v soboto, 19.5 desetletnico in so pripravili piknik ob Zbiljskem jezeru, s pričetkom ob 17 uri.

 

Na pikniku se bo kuhal golaž, bojo neke delavnice, film o življenju v Barki...pa tko. Povabljeni smo bili vsi, ki nekak križamo poti z Barko.

Ko sem vprašal Matejo, kolk bo folka, je rekla, da ene 100 komadov, kar me je začudlo, češ, a tolk je spremljevalcev, donatorjev, pa tko. Je rekla da ne, da je večina gostov naključnih sprehajalcev ob jezeru in da so vsi dobrodošli.

 

Evo, če se bo kdo od vas naključno ali namerno sprehajal in užival ob pogledu na jezero in ene 200 labodov ravno v tem času...zelo prisrčno vabljeni.

 

butl

[butl]

Hojla

 

Fajn je blo. Nimam slik, ker sem tolk šusast, da sem glih zdej brez fotoaparata. Zelo lepe energije, tople, so ble tam...zelo lepi ljudje...topli.

 

[butl]

A ni lep dan, a ne da ja, najlepši dons.

 

Včeraj smo v Barki praznovali rojstni dan varovanke Marjance in Klemena /mož od Mance, ustanoviteljice Barke v SLO/.

 

Preživeli smo čudovit popoldan.

 

 

 

Ene par slikc:

 

slavljenka

 

 

 

slavljenca

 

 

 

 

hiša

 

 

 

gasilska

 

 

 

[mayan]

ojej, butl, veš kaj, če smem no. men se pa to ne zdi prav, da daješ fotke gor sem brez njihovega privoljenja.

 

No hard feelings I hope

[butl]

ojej, butl, veš kaj, če smem no. men se pa to ne zdi prav, da daješ fotke gor sem brez njihovega privoljenja.

 

No hard feelings I hope

 

Ne skrbi...imam njihovo dovoljenje

[irrisolta]

VSAKA ČAST. Vedno sem si želela delati s temi ljudmi. Bi me ne bilo strah moje enakosti. Cenim in podpiram takšne iniciative in vse na svetu bi dala, da bi imela zanje tudi sama kaj časa. HVALA

[butl]

Če kdo misl da rab tako izkušnjo.

 

V Barki rabmo nove spremljevalce /bivanje v hiši/, ker eni so zaključili, novih pa trenutno ni. Je kr mal kriza zdele.

 

[butl]

Tle noben ne rab tega rajtam.

 

Ampak, če pa kdo koga pozna, ki bi to morda potreboval ali želel, naj mu omeni.

 

Prosim.

[butl]

Matjaž me je vprašal, kaj počnejo spremljevalci, pa bom napisal kr tle, če mrbit še koga zanima.

 

Barko sestavljata dve "družinski skupnosti" al kako naj rečem, v katerih je v dveh hišah 10 varovancev, ki v njih živijo. Skupnost nekako vodi koordinator skupnosti, ki mu je to tudi služba. V vsaki hiši je vodja hiše, ki mu je to tudi služba /ni prisoten 24 ur na dan ampak mrbit je 16 / in je nekako kao glava posamezne družine, ter spremljevalci, ki so kao starši in v hiši živijo, se pravi, da so 24 ur z varovanci.

 

To je nekako okvir a ne. Barka ima terapevtske delavnice, v katerih delujejo delovni terapevti /zaposleni/ od cca 8h do 16,30 z vmesnim počitkom in kosilom. Te terapevtske delavnice /mizarska, gozdna, ročna dela/ obiskujejo vsi varovanci plus tisti iz okolice, ki živijo sicer doma. Zdej, kolk jih je čist točen ne vem, ajd, recimo ene 20. Se prav, te delavnice so kt ena šola, služba za varovance. Od 16,30 pa do 8 zjutraj, pa so varovanci v oskrbi spremljevalcev /staršev kao/.

 

Kakšen moraš biti, da si lahko spremljevalec.

Morš met predvsem veliko srce in bit pripravljen delovat kt starš.

Spremljevalec je prostovoljec, v hiši živi vsaj eno leto, dobiva nekej žepnine, ma tud proste dni.

Ker je to delo z duševno drugačnimi ljudmi, ki imajo tudi specifične potrebe, s katerimi je specifično tudi sporazumevanje, je na začetku enomesečno uvajanje in tretmaji s psihologom, ter vsak mesec supervizije s psihologom.

Eno najpomembnejših poslanstev Barke je omogočiti varovancem, da se čimbolj samostojno vključijo v vsakdanje življenje in da čimbolj izrazijo vse svoje potenciale, ki jih imajo in jih imajo, da zaživijo v čimboljšem sobivanju z drugimi, v čimbolj zdravih odnosih. Da zaživijo človeka vredno življenje.

 

Kaj še obsega delo spremljevalca. Ja, recimo, kopanje tistih varovancev, ki tega ne zmorejo sami, tud klistiranje, kdor ga potrebuje, poseganje v trenja med njimi, vzdrževanje in spoštovanje reda v hiši /recimo, za mizo so skupaj, dokler zadnji ne poje, potem skupaj pospravijo, pomijejo, za pripravo vsakega obroka ima zadolžitve tudi en od varovancev, pa tko/, skrb, da redno jemljejo zdravila tisti, ki jih imajo, da jih vodijo k zdravniku, če ga potrebujejo, da jim prisluhnejo in pomagajo, tolažijo, ko to potrebujejo... In pa še tiste lepe plati; da se veselijo z njimi, jih čutijo in razumejo, hodijo skupaj na izlete, počitnice, delijo trenutke sreče z njimi...in sami bogatijo.

Skratka...starši.

 

Pol so pa tle še ostali;donatorji, obiskovalci, prijatelji.

Za tiste, ki bi bili radi obiskovalci in prijatelji, je dobr vedet, da ti varovanci potrebujejo en red, eno stalnost, ki je zanje en aspekt varnosti. Kva to pomen? Zavedat se je treba, prvič, da je tle podobna relacija kt doma. Najbrž nobenmu ni glih fajn, da mu en zvoni na vrata glih kadar se kdo sprdne a ne in počne kar če. Vsak pričakuje, da se v njegovem domu spoštuje domača pravila in da so obiski najavljeni. V Barki je to še malce bolj specifično. Ker varovanci potrebujejo eno zanesljivost. Se prav. Če rečeš, da jih boš obiskoval enkrat na teden ob četrtkih, da to tudi počneš. Ker varovanci to pričakujejo in potrebujejo. Marinka ve, da bova midva z ženo vsak četrtek jo peljala na kapučino k jezeru /če je lepo vreme/ ali pa bo kapučino v hiši. Zanese se lahko, to ji daje en občutek varnosti, ustaljenosti, miru, bližine, topline, pripadnosti, ki jo potrebuje. Tko, za utrinek. Zato je potrebno izostanke napovedati in se čimbolj držati dogovorjenega. In pa seveda, potrebno je spoštovati pravila, ki veljajo v hiši /tko kt doma pričakuješ od obiskov a ne/.

 

Evo, tolk na kratk.

 

[enja]

Bernardka je tihe sorte. Njen pogled pa topel, sprejemajoč, nežen. Nimam pojma, kakšna je njena diagnoza, verjetno bi zdravniki rekli, da je hudo avtistična.

 

Ne, ni avtist, ....v otroštvu je zbolela za meningitisom, ki pa so ga žal začeli prepozno zdraviti .

 

Butl, tebi in ženi pa velika pohvala, da sta se odločila, da del vajinega časa in ljubezvi delita tudi z prebivalci Barke