Osamljenost

[unis]

bravo

[blanš]

se počuti osamljeno ja......ampak to je odvisno od mene

[Iskrica]

[color=#483D8B]v sebi nosim sonce in danes sem ponosna da zmoram živeti sama in se znajdem sama , tako da se ne počutim več osamljena ali zapuščeno !! pa vi kaj je kaj novega od takrat ko ste to pisali?? [/color]

Popravljeno 24. januar 2008 -> Iskrica

[tantra]

Lepo, da si cool.

Ko bo "oblačno, megleno", ohrani zdajšno naravnanost.

In ostani cool. )

 

LP

_________

"Sonce, oblaki, cikloni & anticikloni, fronte ... " - razpoloženska stanja se vedno izmenjujejo... )

Bolj ali manj konstantna so pa pri dolgoletnih praktikih meditacij, avtogenega treninga, športnikih rekreativcih, pozitivno kreativno naravnanih osebah, ...

[bbs]

osamljenost je stanje zavesti

 

verjetno še nisi srečala sorodne duše

[Alan_New]

But the real love is not an escape from loneliness, the real love is an overflowing aloneness. One is so happy in being alone that one would like to share — happiness always wants to share. It is too much, it cannot be contained; like the flower cannot contain its fragrance, it has to be released.

[tantra]

Kreativni ljudje, ki se znajo zaposliti s stvarmi, ki so jim v veselje, razvoj

[osebni, strokovni, karierni], ... NISO NIKOLI osamljeni. PRAV NIKOLI. ... -)

 

Kot tudi osebe z *domovanjem v ODPRTEM & TOPLEM Srcu,

ki imajo POSPRAVLJENO PODSTREŠJE/ razčiščeno v glavi. ...*

[Minnie]

Kreativni ljudje, ki se znajo zaposliti s stvarmi, ki so jim v veselje, razvoj

[osebni, strokovni, karierni], ... NISO NIKOLI osamljeni. PRAV NIKOLI. ... -)

 

Ja bih prije rekla da osamljenost nije u tome da li se osoba "uspijeva" zaposliti s nečim i tako popuniti svoje vrijeme, već u tome da to što voli ili je veseli ima ili nema s kim podijeliti. Dosada i osamljenost baš nije isto.

[Guest razlika]

But the real love is not an escape from loneliness, the real love is an overflowing aloneness. One is so happy in being alone that one would like to share — happiness always wants to share. It is too much, it cannot be contained; like the flower cannot contain its fragrance, it has to be released.

 

A to je zdaj opis boga?

[Alan_New]

Ne, človeka.

[Matjaž Bogdan]

Tole sem enkrat nekje napisal...

 

Samota- biti sam.....občutek osamljenosti, odvečnosti....Ta občutek je včasih lahko zelo boleč za človeka. Nekdo doživlja take trenutke v določenih obdobjih življenja, nekateri pa ob izgubi bližnje osebe – partnerja, staršev, bratov in sester, prijateljev.....Ta občutek samote se navadno povezuje tudi z občutkom nekoristnosti, nepotrebnosti, nezmožnosti, tudi z vprašanji v smislu – čemu sploh živim, ko pa nimam nikogar in me nihče ne potrebuje. Človek je načeloma in predvsem naravno – družabno bitje. In tukaj je seveda prvinski vzrok takim občutkom osamljenosti. Mi imamo pač potrebo in to precej izraženo, po druženju, izmenjavi energij, izmenjavi misli, čustev, izmenjavi vrednot, ki jih nosimo v sebi...In ko tega zmanjka, ostane- strah .....strah biti sam. Skozi določene travme se navadno tak človek zapre vase in trpi v svoji notranjosti, v svoji tišini notranjega pekla. Nekateri zapadejo v manijo iskanja nekoga..nekoga, ki mu bo kaj dal, nekoga, od katerega boš prejel...ljubezen, podporo, toplino, nežnost, lepo besedo, objem, dobro misel, nasvet in energijo....Samota je resnično lahko zelo travmatična, ker povzroča strah in strah vodi v psihično energijske motnje, seveda je tudi pogojeno z izločanjem hormonov, torej je naslednja stopnja – fizična bolezen. Samota prebudi žalost, trpeče srce, občutek v solarnem pleksusu, ki nam daje vedeti, kako smo pri dnu – ker smo sami, ker nimamo nikogar, ki bi.....

Rešitev iz tega stanja je lahko v bistvu daljnosežnejša – le ena. Zavedanje o ustroju sveta v konceptu univerzuma in o namenu nas samih v tem istem univerzumu ali pa v naravi. Morali bi se zavedati, da NIKOLI nismo sami, da smo del načrta, da smo v bistvu namenjeni nečemu, kar presega naše vedenja in razumevanje v večini primerov. Naključij več ali manj tako ni. Torej ima smisel vsaka izkušnja pogojena z preizkušnjo, vsak trenutek tega življenja ima svoj namen. Namen evolucije človeka v okviru mnogo večje skupnosti, v okviru pogleda na neskončnost ...Res , občutek nepomembnosti in majhnosti je dostikrat prisoten v človeku...res smo kot posamezniki le drobček, le zrno, ki sestavlja dušno celoto, lahko bi dejali – skupno zavest, ki je tudi le en del načrta univerzuma. Vsak, čisto vsak človek ima svoj namen, svojo vrednost in svojo energijo. In ta energija je vpliv na celovitost neskončnega sistema globalne duše- kozmične zavesti..ali pa Boga, z drugo besedo rečeno. Mnenja sem, da ima vsak človek nekoga, ki ga potrebuje, ki včasih pomisli nanj, ki čuti z njim vse lepe trenutke veselja, sreče, zadovoljstva, ljubezni, notranjega miru, ki trpi vsako bolečino z njim, vsak strah, vsako žalost in solzo. Vsi smo povezani, morda ne na grobo rečeno umski ravni, ki je prav tako ena od mnogih energijskih manifestacij, temveč bolj na dušni ravni, ker vsi dajemo svoj prispevek samega sebe v isti namen ...v isti cilj, ki ga pa ne dojemamo, vsaj večinoma ne. Sam pravim nekako tako, da imamo povezavo z drevesi v gozdu, z ljudmi na drugi strani zemlje, z vsako travno bilko in cvetlico, z vsakim živim bitjem, kot tudi z samo zemljo. Ostane pa še nekaj- ostane nam naše srce, naša resnica, naša notranjost, ko se kot duša združuje v kozmično skupnost. Sicer je to lažje uvideti v stanju samega sebe, kot pa na miselni zasnovi, ker misli pogosto delujejo pogojeno z vso navlako naših pridobljenih prepričanj, naš notranji jaz pa ne. Ta pa presoja pravilno, ker tam je doma srce in uvid v to integrirano vizijo neskončne celote bivanja. Človek, ki je osamljen, se navadno ne mara in ravno tu je napaka. Ker, ko se zaveš -čemu in kaj si, kakšen je tvoj namen, tedaj ti je vse jasno: da si vreden tako svoje, kot tudi tuje ljubezni...In da so tudi drugi potrebni in vredni tvojega srca in odprte duše. Takrat doumeš, da nikoli in nikoli nisi sam, pa četudi je bolečina tako huda, čeprav ti krvavi srce in trpiš, čeprav ti joka duša, čeprav ne moreš seči po nekomu, tudi tedaj nisi sam. To zavedanje je malce težje doseči, mnogo zablod, strahu in preprek je treba preseči, prehoditi tudi trnje in nežen potoček, da prideš do tam. Tam, kjer spoznaš, da nikoli nisi sam.

 

 

Lepo bodite

 

Matjaž

[janajam]

z leti sem ugotovila tole-ko zacutim osamljenost, ja najvecja napaka, ce se poskusam tega obcutka znebit. ker potem iscem nacine da ne bi bila osamljena, ucinek pa je, da SEM in to vedno bolj.zato sem se naucila slednjega-da obcutek osamljenosti izvira iz obcutka, da sem zapustila samo sebe oziroma pozabila nase in da moram spet poiskat v sebi stvari, ki me zanimajo.ponavadi mi pomaga, da namenoma zdrzim v samoti, grem brat, pospravljat,viset na tale forum in kar je se takih samotnih opravkov. vsako druzenje v takem trenutku,se mi zdi, me se malo bolj izprazni, ker se zgubim v zeljah drugih, in se zdi, kot da ne upostevam vec same sebe,oziroma ne znam definirat svojih zelja. zato se trudim v takih trenutkih cim bolj poslusat, kaj je tisto, kar mi v danem trenutku RES pase in ne kaj je tisto, kar bi sicer naredila po inerciji. je pa vse skupaj tecno...trenutno se sicer ne pocutim osamljeno, se pa pocutim nekoristno, kot da zapravljam prosti cas popolnoma brezveze in zavidam tisti osebi iz clanka, ki sem ga danes prebrala, ki je v indijski vasi ustanovila solo in se posveca poucevanju revezev.mogoce zavist ni ravno prava beseda, sproza pa vsakovrstne fantazije o tem, kako bi se tudi sama podala na tako pot, ceprav tocno vem, da se ne bom in da me zmrazi ze ob sami misli na indijo, kjer je najmanj kar se ti zgodi huda driska, da o ostalih nevarnostih na poti niti ne govorim.malo sem poduhovicila na tole temo...jah, osamljenost.zase bi trenutno rekla, da se dolgocasim, pa nimam pojma kaj bi, da se ne bi.bom sla se kaj pisat v kaksno drugo temo. srecno kapica!

[Alan_New]

Aloneness simply means completeness. You are whole; there is no need of anybody else to complete you. So try to find out your innermost center where you are always alone, have always been alone. In life, in death — wherever you are — you will be alone. But it is so full! It is not empty; it is so full and so complete and so overflowing with all the juices of life, with all the beauties and benedictions of existence, that once you have tasted your aloneness, the pain in the heart will disappear. Instead, a new rhythm of tremendous sweetness, peace, joy, bliss, will be there.

[Guest razlika]

Sveti angel, varuh moj, bodi vedno ti z menoj,

 

stoj mi noč in dan ob strani,

 

vsega hudega me brani,

 

prav prisrčno prosim te, varuj me in vodi me. Amen.

 

 

 

 

******

 

če se že gremo.....

 

 

 

[Guest razlika]

z leti sem ugotovila tole-ko zacutim osamljenost, ja najvecja napaka, ce se poskusam tega obcutka znebit. ker potem iscem nacine da ne bi bila osamljena, ucinek pa je, da SEM in to vedno bolj.zato sem se naucila slednjega-da obcutek osamljenosti izvira iz obcutka, da sem zapustila samo sebe oziroma pozabila nase in da moram spet poiskat v sebi stvari, ki me zanimajo.ponavadi mi pomaga, da namenoma zdrzim v samoti, grem brat, pospravljat,viset na tale forum in kar je se takih samotnih opravkov. vsako druzenje v takem trenutku,se mi zdi, me se malo bolj izprazni, ker se zgubim v zeljah drugih, in se zdi, kot da ne upostevam vec same sebe,oziroma ne znam definirat svojih zelja. zato se trudim v takih trenutkih cim bolj poslusat, kaj je tisto, kar mi v danem trenutku RES pase in ne kaj je tisto, kar bi sicer naredila po inerciji. je pa vse skupaj tecno...trenutno se sicer ne pocutim osamljeno, se pa pocutim nekoristno, kot da zapravljam prosti cas popolnoma brezveze in zavidam tisti osebi iz clanka, ki sem ga danes prebrala, ki je v indijski vasi ustanovila solo in se posveca poucevanju revezev.mogoce zavist ni ravno prava beseda, sproza pa vsakovrstne fantazije o tem, kako bi se tudi sama podala na tako pot, ceprav tocno vem, da se ne bom in da me zmrazi ze ob sami misli na indijo, kjer je najmanj kar se ti zgodi huda driska, da o ostalih nevarnostih na poti niti ne govorim.malo sem poduhovicila na tole temo...jah, osamljenost.zase bi trenutno rekla, da se dolgocasim, pa nimam pojma kaj bi, da se ne bi.bom sla se kaj pisat v kaksno drugo temo. srecno kapica!

 

Prav lepo si napisala. Tisto okoli osamljenosti, ki liči na nekoristnost, zelo poučno.

 

Se mi pa ne zdi, da ravno dobro premaguješ osamljenost s pospravljanjem in tipkanjem na forumu..... bi bilo bolje, če bi še kaj zlikala, recimo, a kosilo si že skuhala? Jaz grem zdaj recimo stojo narest. Osamljenost sem premagala že včeraj....

[janajam]

Prav lepo si napisala. Tisto okoli osamljenosti, ki liči na nekoristnost, zelo poučno.

 

Se mi pa ne zdi, da ravno dobro premaguješ osamljenost s pospravljanjem in tipkanjem na forumu..... bi bilo bolje, če bi še kaj zlikala, recimo, a kosilo si že skuhala? Jaz grem zdaj recimo stojo narest. Osamljenost sem premagala že včeraj....

x:Dx niiimaam liikaalnika!jaa, ne mores verjet, ampak ga res nimam in nocem imet. tale s stojo je super(nenavaden pristop, ampak ga razumem, ker je poleg koristnosti, tudi zelo metaforicno nazoren-v smislu-ce res nimas kaj pocet, pol se pa na glavo postav), ampak problem "dolgcasa" je, da se ti niiic ne da.ze en teden se pripravljam da pomijem okna, ker kar naprej mislim, da je zunaj oblacno (mickeno pretiravam, ampak ni dalec od resnice),na sreco imam psa, da me pelje ven, ker ce ne...me pa v dolgocasju blazno veseli razpredati razne teorije, ki se jih domislim, za kar je tale forum zelo pripraven, samo zal ne najdem vedno ustrezne teme, odpirat novo za vsak domislek, bi se pa hitro sprevrglo v smetenje. nove teorije, ki mi hodijo po glavi so, da je slovenija se najbolj prijazna dezela za ljudi z druzinami(hitro opravis vse opravke, ker je vse majhno, po eni uri ponoci je vse zaprto, veliko moznosti za zivljenje na dezeli...), za take brez, pa precej neperspektivna, sploh ce se znajdes v mojih letih.tole je samo osnutek, ostalo bom razpredala, ce naletim na kaj, kamor se lahko primem, vkolikor spet ne bom pomila oken.

sicer pa za vse, ki imajo prevec casa in bi se radi delali, da koristno porabljajo cas- psiholoski test-vtipkas enneagram test, super je, zves marsikaj lepega in trpkega in resnicnega.

tako...se mal pobrskam tukile, pol pa okna napadem

[janajam]

zgleda mi univerzum sporoca, da moram mirovat, ker je zacelo grmet, potem ko sem se uspesno spopadla z dvema oknoma. napadam ostale notranje steklene povrsine, dokler ne bo nevihta, taka in drugacna, mimo

[FixMinze]

Biti osamljen = ne biti v odnosu / odnosih ljubezni, prijateljstva itd...

[Guest razlika]

zgleda mi univerzum sporoca, da moram mirovat, ker je zacelo grmet, potem ko sem se uspesno spopadla z dvema oknoma. napadam ostale notranje steklene povrsine, dokler ne bo nevihta, taka in drugacna, mimo

 

janajam, ne se dat! Ti zmažeš tistih nj šip, tik tak, pa so čiste. pa še veter bo v kontra smer pihal. To si želim. Nimam pa moči, da bi okol tega kaj ukrenila.

[kapica]

trenutno se sicer ne pocutim osamljeno, se pa pocutim nekoristno, kot da zapravljam prosti cas popolnoma brezveze

razumljivo glede pocutja... k, le kk nj ma v "takem" trenutku pomen neko vrednost?! se dobr, da tud popolnoma brezveze v "drugacnem" trenutku dobi vezo...

 

zase bi trenutno rekla, da se dolgocasim, pa nimam pojma kaj bi, da se ne bi.

živi...

 

srecno kapica!

srecno!

[Matjaž Bogdan]

Biti osamljen = ne biti v odnosu / odnosih ljubezni, prijateljstva itd...

 

Lepo pozdravljen

 

Ali misliš, da v odnosu ne moreš biti sam s seboj? Tudi ljubezen in prijateljstvo do sebe obstaja...

 

Mimogrede janajam, se mi nekako dozdeva, da dolgočasje in pomankanje motivacije ali pa volje nima kaj dosti zveze z osamljenostjo.

 

Lepo bodi

[Pinka]

Sam sebi moraš biti najboljša družba. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

[kapica]

se mi nekako dozdeva, da dolgočasje in pomankanje motivacije ali pa volje nima kaj dosti zveze z osamljenostjo.

pa tud ceb take stvari obstajale, bi bli le pripomocki za usmerjanje vseh malih otrok, prikazovalniki imen, fraz... soocanj z razkrojem, razclenjevanjem lastne osebnosti... da se lahk poveze se z nekom podobnim in sta takoj glavne face... najostrejsi mec je pa se vseen treba nenehno brusit

[Minnie]

Lepo pozdravljen

 

Ali misliš, da v odnosu ne moreš biti sam s seboj? Tudi ljubezen in prijateljstvo do sebe obstaja...

 

Mimogrede janajam, se mi nekako dozdeva, da dolgočasje in pomankanje motivacije ali pa volje nima kaj dosti zveze z osamljenostjo.

 

Lepo bodi

 

Samo što čovjek po naravi ne bi trebao biti "samotnjak" nego je usmjeren na drugoga.

[Matjaž Bogdan]

Samo što čovjek po naravi ne bi trebao biti "samotnjak" nego je usmjeren na drugoga.

 

Lepo pozdravljena Minnie. Natanko to sem napisal v postu 29.7., vendar gre tukaj za malce drugačno variacijo odnosov. Poglejva malce tole zadevo z odnosi.Od kje izhajaš ? Mislim, da kar iz sebe...in če ne, kaj se dogaja? Potreba po odnosih vsej sili, lahko rečeš tudi odvisnost od odnosov. In če je to komu v redu, ok.... Sam ne čutim tako. Svoje lastne travme, nezavedanja povezav, ki trajajo ves čas, kompenzirati z "prisilnimi" odnosi, je bolj tako....

Sicer pa je stvar človeka...nekdo je lahko samozadosten, vendar ne v smislu duhovne osame, temveč v smislu nepogojenosti ali pa neodvisnosti od odnosov.

Sam sem sicer zelo družabno bitje po eni strani ( tisti, ki me poznajo, vedo da je tako), po drugi strani pa potrebujem veliko časa, ki ga preživim ( objektivno gledano) sam s seboj. Poudarjam- objektivno gledano. In to ne pomeni, da sem samotar, kvečjem individualec, ki v določenem konceptu zadostuje sam sebi. odnosi ljudi...sam imam odnose z ljudmi prvenstveno zaradi njih samih, ne zaradi svoje "odvisnosti" in ustvarjanja občutka "nisem sam". Tega občutka ne poznam, pravzaprav sem ga že zdavnaj preživel. Vem, da nisem nikoli sam, četudi ni na obzorju ljudi. So pa njihove misli, čustva, energija...in včasih je tudi to več kot dovolj.

Pa tudi sicer ne vidim, da bi človek pod "mus" moral biti "čredno" bitje, da bi zadostil svojim notranjim potrebam. Mislim, da gre bolj za nerazčiščene odnose v samem sebi in ko to več ali manj razpucaš, ne potrebuješ nujno družbe. Seveda je lepo biti z ljudmi, nekoga objeti, čutiti ob sebi, se pogovarjati z nekom, vse to je lepo, vendar če tega vedno ni- ali je potem konec sveta za človeka? Še zdaleč ne.

 

Lepo bodi

 

Matjaž