Osamljenost

[Matjaž Bogdan]

Dodal bi še nekaj -iskanje v drugih tisto, kar ne najdeš v samem sebi iz osnove - predvsem občutka ljubezni, spoštovanja, iskrenosti...ti tudi nikakršen odnos tega ne bo dal. Še vedno boš ustvarjal iluzijo samospoštovanja preko drugih (se hranil z ljubeznijo, ki je nimaš do sebe) ali pa ostajal tam kjer si. V odnosih izhajamo iz sebe, govorim o odraslih osebah, čeprav rastemo in se učimo drug od drugega.Vendar malce poglej tudi to- kar nimaš v sebi- kaj lahko komu v odnosu daš? Tisto kar nimaš ? Ni pogoja...Odnosi so interakcija, je zadeva dvosmerna, ne pa naša nujna potreba, ker potem je to kvantiteta človeka. Takemu se da preko odnosov in ljubezni pomagati, vendar le do tam, ko to vgradi v sebi, ko dajer sam iz sebe to, kar je dobil in spoznal. Potem pa je najbrž na vrsti svobodna volja izbire...Kam in kako naprej.

 

lepo bodi

 

 

Matjaž

[Guest Kaktus]

Občutek osamljenosti po moje izhaja iz neizpolnjene želje po ljubezni. Ta občutek je lastna percepcija. Saj je človek pravzaprav osamljen toliko kot hoče biti. Občutek, da imaš nekoga ob sebi, je prijeten, živeti pa je dobro tako kot da boš vedno sam. Samota ne pomeni osamljenosti in družba ne daje občutka varnosti. Kakor komu. Velika pričakovanja dajejo velika razočaranja.

Plačilo pride na starost - če te prej ne pobere.

[Alan_New]

Vsak je sam

[FixMinze]

Lepo pozdravljen

 

Ali misliš, da v odnosu ne moreš biti sam s seboj? Tudi ljubezen in prijateljstvo do sebe obstaja...

 

Mimogrede janajam, se mi nekako dozdeva, da dolgočasje in pomankanje motivacije ali pa volje nima kaj dosti zveze z osamljenostjo.

 

Lepo bodi

 

Narcisem je višek ljubezni do sebe, kjer ni prostora za ljubezen do drugih.

Osamljenost je neizpolnitev želje ljubit druge - ljubiti in biti ljubljen nazaj, se čutiti ljubljenega.

 

Če je komu to potreba, tudi lahko

[Matjaž Bogdan]

Narcisem je višek ljubezni do sebe, kjer ni prostora za ljubezen do drugih.

Osamljenost je neizpolnitev želje ljubit druge - ljubiti in biti ljubljen nazaj, se čutiti ljubljenega.

 

Če je komu to potreba, tudi lahko

 

 

Zdaj ne vem, ali se hecaš ali tole resno?

 

Narcizem je zaljubljenost vase, ljubezen do samega sebe pa povsem druga sfera. Ljubezen do sebe je temelj ljubezni nasploh, ta kreira tudi tvojo sposobnost ljubiti drugega. Nihče mi ne bo rekel, da srčno ljubi druge ljudi in sebe ne...ni šans.

Druga stvar pa je, da je zaljubljenost ali všečnost na povsem drugih vibracijah od ljubezni. Očitno nisi prebral ostalih postov, ki sem jih napisal na teh dveh straneh.

 

Vidiš, ko si napisal- Osamljenost je neizpolnitev želje ljubit druge - ljubiti in biti ljubljen nazaj, se čutiti ljubljenega...

Ali si prepričan, da lahko ljubiš druge, če sebe ne?? Tale bi bila pa res bosa..V tem primeru absolutno ne pozna človek ljubezni, temveč išče odnose (ljubezen, v narekovaju!) na podlagi potrebe kompenzacije primankljaja.

Občutek osamljenosti je zame osebno travma, ki izhaja iz neurejenega notranjega sveta posameznika. Poleg tega osamljenost ni nujno potreba po ljubezni, kot si napisal, temveč je lahko le potreba imeti nekoga, kar pa spet ni ljubezen. Obstaja tudi prijateljstvo , komunikacija, osebnostni energijski stik, Druženje zaradi "druženja"...Strah pred vsem kar ni to, vključno ljubezen, pa je osamljenost. Osamljenost je na kratko povedano strah in nesposobnost preživeti brez bergel, brez opor v življenju , brez lastne odgovornosti. Zame je to človeški problem, ki nima nikakršne nujno direktne povezave z ljubeznijo.

Tole razumevanje v smislu "narcisoidnosti" - res si me nasmejal.

Pa saj ne vem , morda si se hecal, ker če bi malce bral, kar sem napisal, bi vedel o čem govorim.

 

Lepo bodi

 

Matjaž

[FixMinze]

Zdaj ne vem, ali se hecaš ali tole resno?

 

Narcizem je zaljubljenost vase, ljubezen do samega sebe pa povsem druga sfera. Ljubezen do sebe je temelj ljubezni nasploh, ta kreira tudi tvojo sposobnost ljubiti drugega. Nihče mi ne bo rekel, da srčno ljubi druge ljudi in sebe ne...ni šans.

Druga stvar pa je, da je zaljubljenost ali všečnost na povsem drugih vibracijah od ljubezni. Očitno nisi prebral ostalih postov, ki sem jih napisal na teh dveh straneh.

 

Vidiš, ko si napisal- Osamljenost je neizpolnitev želje ljubit druge - ljubiti in biti ljubljen nazaj, se čutiti ljubljenega...

Ali si prepričan, da lahko ljubiš druge, če sebe ne?? Tale bi bila pa res bosa..V tem primeru absolutno ne pozna človek ljubezni, temveč išče odnose (ljubezen, v narekovaju!) na podlagi potrebe kompenzacije primankljaja.

Občutek osamljenosti je zame osebno travma, ki izhaja iz neurejenega notranjega sveta posameznika. Poleg tega osamljenost ni nujno potreba po ljubezni, kot si napisal, temveč je lahko le potreba imeti nekoga, kar pa spet ni ljubezen. Obstaja tudi prijateljstvo , komunikacija, osebnostni energijski stik, Druženje zaradi "druženja"...Strah pred vsem kar ni to, vključno ljubezen, pa je osamljenost. Osamljenost je na kratko povedano strah in nesposobnost preživeti brez bergel, brez opor v življenju , brez lastne odgovornosti. Zame je to človeški problem, ki nima nikakršne nujno direktne povezave z ljubeznijo.

Tole razumevanje v smislu "narcisoidnosti" - res si me nasmejal.

Pa saj ne vem , morda si se hecal, ker če bi malce bral, kar sem napisal, bi vedel o čem govorim.

 

Lepo bodi

 

Matjaž

 

 

Narcis je ime lika iz grške mitologije, ki je bil kaznovan, ker je kazal ravnodušnost na trpljenje tistih, ki so ga strastno ljubili, ko se je zaljubil v lastni lik, ki ga je ugledal na površini jezera. Ta samozaljubljenost je bila kazen boginje preko katere je Narcis spoznal bolečino nemogoče ljubezni zaradi katere se je ubil. Narcis je bil kaznovan, ker ni pokazal sočutja in ne ker ni vračal ljubezni.

 

Narcisoidnost pa je motnja odnosa ljubezni proti sebi in ljubezni proti drugim. Narcisoidna oseba pretirano ljubi sebe ( samozaljubljenost, samoljubezen, samospoštovanje, samoobčudovanje, samooboževanje ) – torej različne oblike ljubezni proti sebi in ne zgolj zaljubljenost, kjer druge ne ljubi dovolj. Narcisoidni ljudje niso spodobni, da se vežejo za dalj časa, da pripadajo in so po tem takem nesposobni za ljubljenje in ljubezen v smislu odnosa. V tem smislu je narcisoidnost višek ljubezni do sebe. Zapostavljanje drugih pred seboj. Pa upam, da si ne bo kdo sedaj postavil narcisoidne diagnoze .

 

 

Tvoja nadaljnja razlaga je prišla iz domneve in povezave , da tale stavek - Osamljenost je neizpolnitev želje ljubit druge - ljubiti in biti ljubljen nazaj, se čutiti ljubljenega - pomeni, da lahko ljubiš druge tudi, če ne sebe ? Za kar pa moram reči, da mi ni jasno kako je takšen zaključek bil vzpostavljen. Poleg tega sem omenil, da po mojem mnenju ne gre za potrebo ampak željo. Kdor to imenuje potreba je zopet po mojem mnenju to zgolj stvar napačnih predstav o razumevanju lastnih sposobnosti in soodvisnosti/odvisnosti od drugih. Zatorej vztrajam pri želji – če kdo želi vztrajati pri potrebi, tudi prav. Z drugimi besedami – nikjer nisem pisal o potrebi

 

 

 

 

Obstaja tudi prijateljstvo , komunikacija, osebnostni energijski stik, Druženje zaradi "druženja"...Strah pred vsem kar ni to, vključno ljubezen, pa je osamljenost. Osamljenost je na kratko povedano strah in nesposobnost preživeti brez bergel, brez opor v življenju , brez lastne odgovornosti. Zame je to človeški problem, ki nima nikakršne nujno direktne povezave z ljubeznijo.

 

Človek je v odnosu z drugimi ljudmi vedno v konfliktu med ljubeznijo do sebe in ljubeznijo do drugih. Upoštevati svoje želje, interese itd. ( ljubezen do sebe ) in upoštevati želje, interese itd. drugih ( ljubezen do drugih ). Vse kar si naštel so oblike ljubezni ali bolje rečeno – pojavi ljubezni na različnih nivojih od partnerske ljubezni in ljubezni kot univerzalne kozmične sile. Z drugimi besedami. Osamljeni ljudje so prikrajšani za bilo kakšen človeški odnos, ki ga lahko opišemo kot odnos ljubezni – pa četudi je to zgolj prijazen ljubezniv pozdrav trgovke za blagajno v trgovini. Važno je le to, da oseba to doživlja na takšen način - če pa je njeno doživljanje normalno/adekvatno glede na doživljanje drugih ljudi je pa že popolnoma druga debata.

 

Ne gre pa tu za direktno povezavo med narcisoidnostjo in osamljenostjo. Ljudje so lahko osamljeni navkljub dejstvu, da niso narcisi. Narcisoidnost sem direktno povezal zgolj s pojmom ljubezen do sebe v smislu motnje doživljanja ljubezni do sebe in drugih. Človek je lahko sam in zadovoljen, se ljubi in v tem uživa in se tej ljubezni predaja - vendar je življenjsko dejstvo, da človek v takšnem odnosu ljubezni s seboj v resnici ni sam in od tu tudi razlog, da se ne čuti osamljenega. Nisem nakazoval na to, da si narcis ali kaj podobnega, zgolj to, da biti sam in ne biti osamljen ampak biti zadovoljen, miren itd. pomeni biti v odnosu ljubezni, kar je drugače kot biti v odnosu s samim seboj.

[Matjaž Bogdan]

Narcis je ime lika iz grške mitologije, ki je bil kaznovan, ker je kazal ravnodušnost na trpljenje tistih, ki so ga strastno ljubili, ko se je zaljubil v lastni lik, ki ga je ugledal na površini jezera. Ta samozaljubljenost je bila kazen boginje preko katere je Narcis spoznal bolečino nemogoče ljubezni zaradi katere se je ubil. Narcis je bil kaznovan, ker ni pokazal sočutja in ne ker ni vračal ljubezni.

 

Narcisoidnost pa je motnja odnosa ljubezni proti sebi in ljubezni proti drugim. Narcisoidna oseba pretirano ljubi sebe ( samozaljubljenost, samoljubezen, samospoštovanje, samoobčudovanje, samooboževanje ) – torej različne oblike ljubezni proti sebi in ne zgolj zaljubljenost, kjer druge ne ljubi dovolj. Narcisoidni ljudje niso spodobni, da se vežejo za dalj časa, da pripadajo in so po tem takem nesposobni za ljubljenje in ljubezen v smislu odnosa. V tem smislu je narcisoidnost višek ljubezni do sebe. Zapostavljanje drugih pred seboj. Pa upam, da si ne bo kdo sedaj postavil narcisoidne diagnoze .

 

Narcisoidnost lahko , ne glede na grško mitologijo in različne vire podajanja( Ovid...) , razlagaš kot želiš...vsak zase. Svoje razumevanje in predstavo sem podal kot zaljubljenost v samega sebe. Se pa strinjam da je motnja v odnosu...pa ne samo ljubezni kot globljem čustvu, temveč tudi malce drugače.

 

Tvoja nadaljnja razlaga je prišla iz domneve in povezave , da tale stavek - Osamljenost je neizpolnitev želje ljubit druge - ljubiti in biti ljubljen nazaj, se čutiti ljubljenega - pomeni, da lahko ljubiš druge tudi, če ne sebe ? Za kar pa moram reči, da mi ni jasno kako je takšen zaključek bil vzpostavljen. Poleg tega sem omenil, da po mojem mnenju ne gre za potrebo ampak željo. Kdor to imenuje potreba je zopet po mojem mnenju to zgolj stvar napačnih predstav

 

Zakaj NAPAČNA predstava? Zame ni napačna. Sam vrednotim nižjo emocionalno sfero kot potrebo, ne kot željo...čeprav je tukaj malce težko določljivo kaj je potreba in kaj želja.

Poglej, človek potrebuje ljubezen, pa je ni nikoli bil deležen, torej je njegov um in celovit koncept bitja sploh ne more definirati. In na nečemu, kar ne poznaš, mislim da se ne more porajati želja, temveč potreba. Potreba namomestka ali kompenzacije nečesa, kar nimaš. Če v sebi nimaš poguma in osebne varnosti, če tega nisi bil deležen, iščeš pri drugih. In to je potreba, ker brez tega je malce težje ( ali pa travmatično ali pa na podlagi umetno- lažne zgrajene identitete- obrambnih mehanizmov..itd) živeti. To je moja predstava, če je zate osebno napačna, v redu....

 

 

o razumevanju lastnih sposobnosti in soodvisnosti/odvisnosti od drugih. Zatorej vztrajam pri želji – če kdo želi vztrajati pri potrebi, tudi prav. Z drugimi besedami – nikjer nisem pisal o potrebi

 

Ne nisi pisal, napisal sem jaz.

 

 

Človek je v odnosu z drugimi ljudmi vedno v konfliktu med ljubeznijo do sebe in ljubeznijo do drugih. Upoštevati svoje želje, interese itd. ( ljubezen do sebe ) in upoštevati želje, interese itd. drugih ( ljubezen do drugih ). Vse kar si naštel so oblike ljubezni ali bolje rečeno – pojavi ljubezni na različnih nivojih od partnerske ljubezni in ljubezni kot univerzalne kozmične sile.

 

Če imenuješ spolno partnersko razmerje ali odnos kot obliko ljubezni, je to pač tvoje mnenje. S tem se nikakor ne morem strinjati, kot tudi ne primerjati ljubezen z odvisnostjo po odnosih (takšnih in drugačnih) , všečnostjo, zaljubljenostjo. To zame enostavno ni ljubezen. Ta izhaja iz srca, kjer se poraja sočutje in tudi brezpogojnost (ni pa nujno), ostali odnosi in čustva pa se porajajo mnogo prej preden človek sploh dozori do sfere srca. V zgodnji mladosti, v adolescenci, nekateri pa ostanejo vse življenje na tem nivoju. In kaj je narobe s tem ? Nič, saj smo pač različni, hotel sem le razjasniti pojme in mojega ( pa ne samo iz mojega) zornega kota.

 

 

Z drugimi besedami. Osamljeni ljudje so prikrajšani za bilo kakšen človeški odnos, ki ga lahko opišemo kot odnos ljubezni – pa četudi je to zgolj prijazen ljubezniv pozdrav trgovke za blagajno v trgovini. Važno je le to, da oseba to doživlja na takšen način - če pa je njeno doživljanje normalno/adekvatno glede na doživljanje drugih ljudi je pa že popolnoma druga debata.

 

Tole je zame precej posploševanja in tudi ( zopet) drugačno vrednotenje in razumevanje čustvenega dogajanja v človeku. Če pa pogledava praktično, se ti ne dozdeva, da je človek lahko osamljen tudi sredi množice, pa je okoli njega precej ljubeznivih nasmhov in pozdravov? In kaj je potem to? To je tisto, o čemer sem govoril- nerealizirana notranja čustvena sfera posameznika...in to poraja strah- ne imeti nikogar. To je osamljenost.

 

 

Ne gre pa tu za direktno povezavo med narcisoidnostjo in osamljenostjo. Ljudje so lahko osamljeni navkljub dejstvu, da niso narcisi. Narcisoidnost sem direktno povezal zgolj s pojmom ljubezen do sebe v smislu motnje doživljanja ljubezni do sebe in drugih. Človek je lahko sam in zadovoljen, se ljubi in v tem uživa in se tej ljubezni predaja - vendar je življenjsko dejstvo, da človek v takšnem odnosu ljubezni s seboj v resnici ni sam in od tu tudi razlog, da se ne čuti osamljenega.

 

Tule gre za moje slabo razumljivo pisanje. Nisem mislil, da nisi osamljen, ker imaš odnos sam s seboj. V tistem daljšem postu o osamljenosti sem nazorno opisal ZAVEDANJE, da človek NIKOLI ni sam. Gre za zavest, da je misel, čustvo, želja, vse skupaj energija, ki v obliki informacije doseže določen cilj. Druga stvar pa je, če se človek ne zaveda povezanosti vseh med seboj, predvsem pa z določenimi osebami in živimi bitji, ki so mu malce (čustveno) bliže. Torej se tudi ne zaveda informacije o vseprisotnosti. In tu spet nastopi osamljenost. V teh pogojih.

 

Nisem nakazoval na to, da si narcis ali kaj podobnega, zgolj to, da biti sam in ne biti osamljen ampak biti zadovoljen, miren itd. pomeni biti v odnosu ljubezni, kar je drugače kot biti v odnosu s samim seboj.

 

Zatorej pravim, da tole ni narcisoidnost...odnos s samim seboj v resnici in bistvu nikoli ni odnos LE S SAMIM SEBOJ, ker koncept univerzuma deluje v smislu enosti. Spet bi ponovil- gre za zavedanje ali pa pomankanje zavedanja o kozmuični vseobsežnosti in povezanosti. Včasih lahko pobožam svojega psa , mu podam čustva, ljubezen- nisem sam. Pogledam travo ob potoku- nisem sam. Grem v meditacijo- nisem sam. Zadiham veter v noči- nisem sam. Hodim po poti, čutim srce nekoga, ki misli name- nisem sam. Prisluhnem čumenju listja in začutim energijo ptičjih pesmi pred svitom- nisem sam. To je tisto, o čemer sem govoril.

 

 

Lepo bodi

 

Matjaž

[FixMinze]

Ne da se mi

 

 

Spoštujem tvoje mnenje in razmišljanje , pa brez zamere .

 

 

Lepo bodi tudi ti

[Guest Kaktus]

Kaj mislis s tem http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon27.gif Placilo cesa v cem ?

Kolikor in kakor daješ zdaj, ti vrnejo v starosti. Z denarjem se takrat ne moreš odkupit in ostaneš sam. Ali po kmečko povedano - žleht bogatašu pridejo vnuki lajšat osamljenost samo še na dediščino.

Če to torej malo obrnem, si osamljen v mladosti, če se s tem kaznuješ.

[Guest Kaktus]

Drugo razumem, tega pa spet ne http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif Zakaj bi bil osamljen v mladosti, če dobro delaš v njej in če pa slabo delaš v njej, trpiš v starosti ?

Če imaš zaradi česarkoli občutek, da si nevreden ljubezni, se lahko kaznuješ z osamljenostjo. Lahko se potem razpočiš od dobrote in dobivaš družbo, vendar jo vedno zavrneš.

Če slabo delaš v mladosti, ti tisti najbližji, ki ti edini ostanejo v starost, plačajo z osamljenostjo. Takrat se lahko razpočiš od 'dobrote', vendar te obiščejo le še zaradi denarnice.

[kapica]

Kolikor in kakor daješ zdaj, ti vrnejo v starosti.

ce jo "docakas"... nima vsak clovk te "srece"...

[janko]

ce jo "docakas"... nima vsak clovk te "srece"...

 

U are great.

U are amazing.

U are sooooooo great

smile

[Guest Kaktus]

ce jo "docakas"... nima vsak clovk te "srece"... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon27.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

 

Kokr se odločiš - ni tukej dosti sreče. Srečo maš edino, če dobiš prave starše. Pa še to ni odločilni faktor.

[kapica]

U are great.

U are amazing.

U are sooooooo great

smile

lol... tnx, dude! every day should be another day... to make someone elses day... great!!! yay... just love and peace between you and… yourself... and, jp, smile ppl!!! Becouse you gotta be able to smile through aaaaall this... bullshit

 

Kokr se odločiš - ni tukej dosti sreče. Srečo maš edino, če dobiš prave starše. Pa še to ni odločilni faktor.

clovk se zmer odloci... mislm, dobi prave! Tocn take k jih rabi! Pa ceprav se mu trenutek zdi napacn... in se mu odlocitev ne zdi odlocilni faktor... kr se pa srece tice, jp, jo ma al pa nima... stvar izbire... magar zornega kota...

[janko]

lol... tnx, dude! every day should be another day... to make someone elses day... great!!! yay... just love and peace between you and… yourself... and, jp, smile ppl!!! Becouse you gotta be able to smile through aaaaall this... bullshit

 

 

to sm pa preslišou.

sm zgleda premal parkirnine plačou

[kapica]

to sm pa preslišou.

sm zgleda premal parkirnine plačou

u are still great!

[janko]

u are still great!

 

pa še na bolš kaže

jebi ga... ne moram lagat

[Behemoth]

Sicer zaj ne vem če je to off topic ali ne, ampak se mi ne da za brezveze nove teme odpirat.

Zanima me samo kakšna je pomembnost partnerja v tvojem življenju? Je res nujno potreben, ali lahko res izkoristiš in živiš življenje tudi brez njega?

Ker (sicer je to samo moje mnenje, ampak računajte da sem jaz komaj 20 star in še nimam ravno nekih življenskih izkušenj)se mi zdi da bi se brez življenskega sopotnika dalo živet, le če poskrbiš da nisi nikoli sam/osamljen, da imaš prijatelje in da si v rednem stiku z družino če ne drugo

Ker po mooje marsikateremu ne paše da je zaljubljen, ali pa ne najde ljubezni, pa ne zato da bi bil neprivlačen ali pa karkoli (ponavadi še taki prej najdejo ljubezen) ampak ker mu enostavno ni do nekih resnih zvez, mogoče mu tu pa tam zapaše kakšna aferica, ampak to je to.

[Alan_New]

Ever So Lonely…

[cigancica]

naslov me je pritegnil ,ker sem en čuden "volk"

sama sem hotela samoto,ker sem hotela biti osamljena ...najbrž zaradi prenatrpane preteklosti,

ker samote nisem imela kadar sem jo potrebovala in je to preraslo v kronično pomanjkanje prostora za samoto

pred dvema letoma ,mi je uspelo doseči samoto ,super sem si čestitala,bila najbolj srečna na svetu,da mi nihče več ne mori ,pa tudi sama sebi s tem ne več...

zdej sem pa prešla v fazo osamljenosti prvič v življenju.

samoto sem izkoristila za spoznavanje sebe,soočanje......itd.....vse kul...

in zdej sem osamljena?

imam ,kar sem hotela imeti..varen dom ,psa,vrt,skuliranega tipa,urejene odnose,ma j...u mater čist vse...in zdej ?

sem osamljena ? wtf?

res je ,da se odrinila družabno življenje čist,ne grem nikamor...sam ,evo ,čisti dokaz ,da sem si osamljenost nakopala čist sama

navidezno seveda ,ker osamljenost za moje pojme sploh ne obstaja kot taka ,lahko je le del trenutka ,oziroma trenutno stanje duha ,ki ga razumeš,ko ga doživiš.

niti malo pomilovanja vredno ni to stanje duha ,ker je vse za nekaj dobro-slabo,ki prinese kar ima prinesti v pravem času na pravem mestu.

ni mi žal trenutne osamljenosti,čeprav se tudi zjočem.....ampak iz tega se da toooliko potegniti ,da je to lahko eden lepših darov ,ki jih dobiš od sebe in okolice.

[Matjaž Bogdan]

Lepo napisano Cigančica

 

Samota in osamljenost ni eno in isto, ti si iskala samoto, osamljenost pa ni prisotna v tolikšni meri, ker si v svetu, ki ti ustreza. Svet si večinoma krojimo sami, skozi lastne percepcije sebe in okolice.

 

Lepo bodihttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/ROSE1.gif

 

Matjaž

[kapica]

Lepo napisano Cigančica

 

je le del trenutka ,oziroma trenutno stanje duha ,ki ga razumeš,ko ga doživiš.

opazam, da sploh ni mus, da clovk razume, ko dozivi... veckrat kr dozivi... pa pravzaprav pojma nima kj... npr.: lajf...

[free]

da. fajn pisete.

[cigancica]

tko,ob temle posnetku uživam ,sploh kadar dež pada ,sem skor mazohistično srečna v osamljenosti
Moja povezavahttp://www.youtube.com/watch?v=K2fA9eb-GtQ

[Guest sstane]

tko,ob temle posnetku uživam ,sploh kadar dež pada ,sem skor mazohistično srečna v osamljenosti

Moja povezava

Ciga, osamljenost se najlepše uživa v dvoje