Osamljenost

[Guest mačona]

Sting tudi poje o osamljenosti:

 

http://www.youtube.com/watch?v=cffpdZIFjxc

[dyamant]

Dyamant; uživat v osamljenost ali kot tantra pravi v osami to v resnici pomen, da odnose čudno doživljam. Kot neke vrste tekmovanje. Ne zaradi moje stiske pač pa to doživljam kot dejstvo. Ljudje smo tekmovalno razpoloženi in tudi v družbi je tako. Dobesedno, če želiš kaj povedat moraš bit spreten manipulator, ki ve kako se energije obračajo opazovat odnose in čakati na svojo priložnost - in ker drugi isto počnejo je to že tekmovanje ' kdo se prvi odziva na željeni energijski impulz '. Ker ne morem iz svoje kože uživam v osami.

 

Ne pravim, da so vsi odnosi taki mslim pa, da se jih večina odnosov giblje v tej luči.

Na temo lahko rečem, da osamljen človek - torej tak, ki to čuti in doživlja pa tega ne želi v resnici na neprijeten način doživlja ( zavedno ali nezavedno ) tekmovalnost znotraj odnosov za besede in nagrado, ki temu sledi. To ga odklopi iz družbe ali izloči. Kar povzroči občutek odrinjenosti posledično zaradi želje 'biti kot drugi' tudi osamljenost.

 

In, če bi samo lahko spregledal, da je njegova želja posledica strahu in črednega nagona, če bi spregledal, da si v resnici želi drugačnih odnosov - potem bi spoznal, da v resnici hoče bit sam. Ali pa v drugačni družbi.

 

Men osebno sede družba 2 do 3 ljudi. In to takih, ki lahk brez težav samo sedijo v tišini.

Tko tekmovalnost pade in spontanost pride na dan. Si pa že težko predstavljam,da je pri večjem številu to sploh možno.

Zej to v resnici pomen, da sem za folk dolgočasen kot hudič, ker je problem samo obsedet brez besed pa kr nč rečt.

 

 

Razumem zdaj, sem doživljala to stanje tudi. S tem da meni se je folk zdel predvsem preprosto preplitev (manjkalo jim je torej zame zanimive globine) in z napačnim vrednostnim sistemom (keš, avto, sončna očala - večja od tvojih seveda). Ta pridebilnosti je tudi mene motila - do nekega časa. Ugotovila sem, da se mi res ne da z njimi ukvarjati, meniti, debatirati. Preprosti si nimamo kaj dosti za povedati.

 

Čez cas sem potem ugotovila, da imam probleme s prejemanjem ljudi kot takih. Da ne vem sprejeti ljudi (takšne kot pač so) z ljubeznijo in toplino. Da je v bistvu vsak na svoji poti, in da bo najbrž sel skozi vse lekcije, ki jih rabi. Da jim vseeno lahko kaj dam in da moramo funkcionirati skupaj, v istem koznusu in na istem planetu. (Včeraj sem mi je ravno zgodila takšna situacija, da sem se znašla nekako skup z eno pubertetnico (tam 17 let) in jo nekako provala malo potolažiti (padla na enem brezveznem izpitu, ampak foter jo bo kao ubil in fuuul jokala)). Vsekakor se da nekaj ponuditi, tudi če gre za folk na drugi valovni dolžini.

 

Highlanderja sem jaz razumela predvsem v okviru partnerskih odnosov. Če se navadim na en občutem moške topline in energije in je potem več ni, se počutim osamljeno. Ne vem ponotraniti tega, da polnosti ne rabim iskati zunaj sebe. Da je lahko enako kvalitetno in polno funkcioniram tudi sama. (Čeprav mi to še vedno ni najbolj jasno. Ker moj odgovor bi bil zdaj seveda da ne morem. Da rabim drugi pol.)

Tu je ta moj medprostor.

[Marsa]

hmm...

jaz ne bi enacila nesproscenosti v druzbi z biti rad sam oz. v svoji druzbi.

 

sama sem tud rajs bolj zase.

kljub temu pa se dobr pocutm, ce sta okol mene 2 al pa ce jih je 10 al pa 50.

saj a nismo vsi skup ugotavljal, da se mros met sam kul za bit se met kul tud v druzbi.

ergo?

 

*k vas je ene par omenjal, da pa v bistvu pa niste za blazne druzbe itd. in celo tekmovalnost in take - mislim da kuvrtat - no jaz tega sploh ne vidim tko...

 

** plus: lazje si najbrz tiho v druzbi s tistimi, k se z njimi dobr opznas, kajti najbrz se strinjamo, da bi zgledal vsaj odstekan, da bi recimo0 se dobil par forumovcev, pa magari 4, pa da bi tih tam sedel... vsi mirni pa kul.

 

*** mal hecn al kaksn se mi pa tud zdi, da ne znamo celostno pogledat tkole cesa.... tu, ko govorimo eksplicitno o osamljenosti, nihce ni. vsi se nad super fantasticn pocutjo sami (razen zelo redkih izjem).

V katerih drugih temah pa dnevno berem: oh, zakaj, kaj, kako? kdaj? in podobno.

mal odstekan... a res ne znamo met mal uvida v svoje pocetje in hkratno govorjenje, ki se tok iznicujeta tako zelo pogosto?

vcas sem mislila, pa saj ne mroes tko lagat pa nakladat!

zdaj pa sem psotekala, da pravzaprav ne vid folk tega.

v temi o ljubezni bo napisal: ja, jaz globoko ljubim in brezpogojno, odpuscam, vse...

pol se gre pa prtozvat v Komu povedal.... in postavljat pogoje in hotet spreminjat. modelsko.

[Onix]

ene 2 let nazaj sem bla vsega sita. bla v partnerstvu, osamljena, hotla bit sama. hotla, hotla, hotla.

Pa sem pol bla, pa sem si morala priznat, da sem tudi osamljena (pa ceprav sem prej trdila oz. mislila, da osamljenosti kot take, da si osamljen s sabo, ne poznam, kot vsi ki so v partnerstvu in torej PRAVE samote pravzaprav ne stekajo, kajti ko si v druzbi in skupini, nenehno, je LOGICNO, da hoces bit tud sam in si tega zelis. vendar pa ko si, pa ne ravno vedno).

No, sem bla cist brez vsega, dobesedno in simbolicno.

sem se na trenutke pocutla, da se utapljam, da me zmanjkuje, da se pogrezam...

tla so me vabila, lohk bi se kar ulegla. tla 12. nadstopij nizje so me vabila, sam cez bi se prepognila.... pa bi se razmazala tamle dol.

ceprav sem hotla bit sama, nenadoma nisem vedla, kaj naj z vsem tem blazotnim samotnim vesoljnim casom.

AMPAK! - namenoma se nisem zabubila, se ulegla, gledala TV-ja, brala itd. NAMENOMA, pa ceprav sem si dovolila.

ces, kot je v filmih, ko se unadva locta, pa zdej ta zenska je piskote pa sladolede pa gleda tv pa to, ces, da se mal pocrklajcka.

No mene je se cudilo, kako da sem tok stroga pa zahtevna do sebe, da pac kaj pol, ce bi si to dovolila.

vendar si nisem.

ne sam zato, da ne bi se pogreznila, padla not, pac pa predvsem zato, ker nocem zadev resevat z mashili.

hotla sem it cist v to in se z svem soocit.

Ko sem se v seb zacela kaj pritozevat al pa gledat pare z zalostjo, ces eni so pa tok srecni itd., se posebej zalostne so ble nedelje...

Nikogar nisme klicarla, nikomur jamrala, nc gledala.

tle sem sedela kot lipov bog in v bistvu meditirala.

cim bi z moje strani prisel kak ocitek al kaj tacga, sem si morala priznat, da nihce tu ni zato, da bo mene animiral, mi rpeganjal dolgcas in osamljenost.

in pol sem nekak prisla do tega *preboja*, do sebe nazaj.

ker se k sem bla tok osamljena, ssem si pa priznala, da sem SAMA TO HOTLA (bit sama).

In da vseen mi je boljs.

Potem sem si organizirala cas in lajf po svoje, z novim ritmom, z novimi svezimi dogodki...

in pol so se mi dogajale same super stvari, da sem zlo hitr bla spet na tem, da sem si zazelela bit (tud) sama.

 

 

 

Zadnji dve leti si doživljala ogromne spremembe, veliko stvari prvič, totalno spremeniti ritem in način življenja in hkrati oziroma ravno zaradi vsega tega spoznavati in preizkušati samega sebe, definirati nekatere poglede na lajf in ljudi, ....

 

Si borka in se boš postavila zase in se borila

 

Življenje ponuja ogromno, od posameznikovega poguma in odločnosti je odvisno ali se bo kaj izšlo ali ne včasih se izide, včasih ne, vse je pa nova šola in izkušnja

[Marsa]

no sej ti si med temi zelo redkimi, k si vse to pravzaprav kar spremljal, tako da ti je znano...

 

je pa res, ja.

 

za KAJ VSE () bi se opeharila, ce bi hotla se oklepat enega laznega obcutka varnosti.

pa se, se mi ne zdi fer od folka, k ne spustijo druzga stran.... k se ga oklepajo....

k "hocjo da bi partner... whatever".

to se mi zdi mim.

jaz sem tud partnerju privoscila da je srecen in da se mu v lajfu zgodi se kaj druzga kot jaz.

enih pa sploh ne zanima, kako pa kaj je s tistim drugim.....

sams ebe vidjo: "on ni tega, on ni onega... jaz sem sam hotla, jaz tok mal rabim..." in podobne neumnosti, ki vse cikajo na to, kaj vse bi moral partner (pa seveda ni)

 

pa tud, saj rpavim: men ni v lajfu nikol dolgcas, nikol prej nisem cutla osamljenosti kot take, razen morda se najbolj v partnerstvu, ker je ze psiholosko.. ker si z enim ('polovica'), si tezje celosten.... polovica pac isce drugo polovico.

Ko pa si sam celota, je pa cist nekaj druzga.

 

No recimo iz istega razloga ne delam primerjalnih horoskopov oz. sem celo v bistvu proti.

ker nocem, da se folk opehari za gledat nase kot na celoto. obravnava vsak sebe v partnerstvu kot polovico.

pa se, tolk tistih podatkov pa seciranj...

ker, kot sem postekala, um je tisti, ki dela najvecjo shtalo, vsa ta brskanja pa so hotenje uma.

ker srce itak ze ve.

[Ksenia]

ja men manjka predvsem pogum da bi počela tisto kar me veseli pa si želim... pa padam in se dvigujem... imam slabe momente in dobre, predvsem sem pa jst...

določene zadeve bi drugače kot ti, za določene zadeve te občudujem, predvsem pa te jemljem kot Marso in te sprejemam in ful maram... zame si edinstvena jakica... nič zdej grem pa mal še v druge teme jokcat, kolk sem za vse priprave sama haha

[Mura]

ja men manjka predvsem pogum da bi počela tisto kar me veseli pa si želim... pa padam in se dvigujem... imam slabe momente in dobre, predvsem sem pa jst...

določene zadeve bi drugače kot ti, za določene zadeve te občudujem, predvsem pa te jemljem kot Marso in te sprejemam in ful maram... zame si edinstvena jakica... nič zdej grem pa mal še v druge teme jokcat, kolk sem za vse priprave sama haha

 

Lahko kaj poveš o tem:

Kaj so tiste stvari, za katere nimaš poguma, da bi jih počela?

 

lp

Roman

[Marsa]

Ksenija!

 

sej vem, jaz pa bi mela zelo rada kej tvoje podjetnosti pa tega.

jaz sem jackica dostkart bl sam na jeziku. prash mojo mat.

[maticml]

fizično nisem bil nikoli osamljen, vendar pa poznam grozen občutek nepovezanosti z svetom. ne poznam nobenega slabšega filinga. to je zame osamljenost, ko čutiš da ni nikogar s katerim bi se lahko povezal in imaš občutek da je bila napaka da si se rodil v svet brez smisla.

 

ne bom več napisal, se mi ne da

 

 

phh marsa je destruktivno bitje

[Marsa]

phh marsa je destruktivno bitje

kako to mislis? oz. iz cesa sklepas?

in - bitje?

no ja, sej sem.

 

to je 'vodnarjev sindrom' - kar omenjas, Matic....

vcas je z racunalniki res lazje kot z ljudmi.

[FixMinze]

hmm...

jaz ne bi enacila nesproscenosti v druzbi z biti rad sam oz. v svoji druzbi.

 

sama sem tud rajs bolj zase.

kljub temu pa se dobr pocutm, ce sta okol mene 2 al pa ce jih je 10 al pa 50.

saj a nismo vsi skup ugotavljal, da se mros met sam kul za bit se met kul tud v druzbi.

ergo?

 

*k vas je ene par omenjal, da pa v bistvu pa niste za blazne druzbe itd. in celo tekmovalnost in take - mislim da kuvrtat - no jaz tega sploh ne vidim tko...

 

** plus: lazje si najbrz tiho v druzbi s tistimi, k se z njimi dobr opznas, kajti najbrz se strinjamo, da bi zgledal vsaj odstekan, da bi recimo0 se dobil par forumovcev, pa magari 4, pa da bi tih tam sedel... vsi mirni pa kul.

 

Ja je stvar pogleda kako vidiš stvari. Pizda ful sem matram ka naj napišem, da bo smiselno izpadl. Status je močna figura je prisoten vse povsod. In to se izraža tud v odnosih. Niso naravni ampak izhajajo iz statusa. To je osnova naših odnosov. Najboljši pogled je verjetno, da sam ne izhajaš iz statusa ( izhajaš iz drugačnega statusa ) ampak iz pozicije, da je to trenutno stanje, ki se samo po sebi nagiba k razbijanju omenjenega statusa.

 

Zej pogled, ki ga razviješ ven iz te osnove je pa odvisen od očal, ki si jih nadeneš. Ponavad je bolj, če se roza - je bolj gruvi

 

Drgač pa meni osebno ne sede razigrana, vesela, zgovorna družba. Ne morem se povezat z energijo. Sicer pa je ponavad itak alkohol vpleten. Ne gre za problem sproščenosti ali nesproščenosti.

[Marsa]

ful sem matram ka naj napišem, da bo smiselno izpadl.

sej si dobr napisal.

 

pa itak sem ze tud prej stekala pravzaprav, kaj mislis.

 

sam da ne bi prehitr kej posplosil pa tko... k se mi zdi, da folk dostkrat ne zna locit med tkole cim.

[aakhut]

jaz sem jackica dostkart bl sam na jeziku. prash mojo mat.

 

boljsh jack na jeziku....kokr lagavulin pr sosedu

 

zlomk...tralala

[Marsa]

ne vem kaj je.. hm, lavagulin?

vem pa, kaj je jack oz. najbrz si misli jacka d.

ne kontaktiram z njim ze vec kot 15 let. (ne pijem viskija in nobenih 'teh' zhganic, viskijev, konjakov, vodk in ginov in tega, mi niso dobri).

[aakhut]

ne vem kaj je.. hm, lavagulin?

vem pa, kaj je jack oz. najbrz si misli jacka d.

ne kontaktiram z njim ze vec kot 15 let. (ne pijem viskija in nobenih 'teh' zhganic, viskijev, konjakov, vodk in ginov in tega, mi niso dobri).

 

spljoh ne vesh kaj zamujash...

 

zlomk....tralala

[Iskrica]

Dober dan vsem,

 

Zanima me ali veste za fizično in čustveno osamljnost?? Ali kdo ve kaj o tem povedati??

Namereč opažam da zelo malo ljudi prazaprav vedo o pomenu osamljenosti. Kaj menite vi?

Ali je res da je vsak drugi državljan že ima občutek osamljenosti in čustvene praznine??

Ali je res temu tako?? Napišite karkoli menite o tej temi. Vesela bom.

 

To le je šen članek na to temo :

Osamljene ženske dočakajo visoko starost. v življenju trpijo, jemljejo pomirjevala, hodijo k psihologom, obiskujejo razne newagevske delavnice, vendar niti pod razno ne verjamejo v čakre, kristale in pozitivne vibracije. prav silijo se, da bi temu verjele, včasih zdržijo kolikor pač traja delavnica, čutijo neko energijo, nato pa, ko se seansa preneha, spoznajo, da so še vedno same, postarane in grde, njihove vagine pa skoraj odmrle. zelo trpijo, ker se zavedajo dejstva, da niso ljubljene. ženskam s povešenimi sramnimi ustnicami moški niti ne lažejo več. zadnji zaklad je odšel z vlakom mladosti. trud je namenjen mlajšim, čvrstim pičkicam in napetim ritnicam.

 

osamljeni moški štejejo dneve. vstanejo, živijo, zaspijo. umrejo kmalu za poslovilnim pismom njihove naravne potence, torej mnogo hitreje od žensk. tistim, ki umrejo prej, razlog za to poiščejo v zanemarjanju svojega zdravstvenega stanja. od določene starosti naprej ima ženska vselej možnost dobiti fuk, toda možnosti, da bi bila ljubljena, je kmalu konec. temu je tako zaradi moških, tistih nakladaških pizdunov, ki lažejo zato, da bi si vsako jutro zagotovili svežo pičko. povprečnemu moškemu namreč zjutraj najbolje stoji in je najbolj pripravljen za prodiranje v vulvo.

 

feministke, ki neprestano govorijo o delitvi gospodinjskih del, so seveda drugačne. te povsem sistematično spremenijo svoje moške v sitnobe in živčne copatnike. že od tistega trenutka naprej, ko jim to uspe, začnejo pogrešati njihovo moškost. kmalu te uboge razvaline posadijo na čevelj in jih brez obžalovanja zamenjajo (ali pa furajo več fukačev naenkrat) z nasilneži, luzerji in drugimi lenimi pizdami. važno je, da gre za dobrega fukača. če v tem črnovdovnem procesu zanosijo, dobijo otroka in prenehajo razporejati opravila v gospodinjstvu. potem do smrti vlagajo kumarice po receptih njihovih mam, medtem ko je oče njihovega otroka tako len in izkoriščevalski, da ne odpelje avtomobila niti na redni servis. seveda pravi feminizem in emancipacija ne obstajata. ko si je potrebno umazati roke, bo ženska raje uporabila dehteč sok svojega mednožja, šibkost in podrejenost moškemu, da ji ne bo potrebno poseči po težjih delih. konec koncev je naloga žensk v tradicionalni družbi, iz katere se (žal?) ne morejo izvleči, reprodukcija, in za to jih morajo moški ceniti kot nosilne stebre družbe ter jim vsaj lagati, da jih ljubijo.

 

sociologi tako kot mi, drugi opazovalci, radi šepetamo o problematiki, ki se tiče posameznikov (žensk), na katerih sloni družba. kakšen je vaš pogled na zadevo, pa ni potrebno šepetati.

[FixMinze]

ampak, če je pa res, babe prov ne veste kva bi

 

ha ha

[butl]

To le je šen članek na to temo :

Osamljene ženske dočakajo visoko starost. v življenju trpijo, jemljejo pomirjevala, hodijo k psihologom, obiskujejo razne newagevske delavnice, vendar niti pod razno ne verjamejo v čakre, kristale in pozitivne vibracije. prav silijo se, da bi temu verjele, včasih zdržijo kolikor pač traja delavnica, čutijo neko energijo, nato pa, ko se seansa preneha, spoznajo, da so še vedno same, postarane in grde, njihove vagine pa skoraj odmrle. zelo trpijo, ker se zavedajo dejstva, da niso ljubljene. ženskam s povešenimi sramnimi ustnicami moški niti ne lažejo več. zadnji zaklad je odšel z vlakom mladosti. trud je namenjen mlajšim, čvrstim pičkicam in napetim ritnicam.

 

osamljeni moški štejejo dneve. vstanejo, živijo, zaspijo. umrejo kmalu za poslovilnim pismom njihove naravne potence, torej mnogo hitreje od žensk. tistim, ki umrejo prej, razlog za to poiščejo v zanemarjanju svojega zdravstvenega stanja. od določene starosti naprej ima ženska vselej možnost dobiti fuk, toda možnosti, da bi bila ljubljena, je kmalu konec. temu je tako zaradi moških, tistih nakladaških pizdunov, ki lažejo zato, da bi si vsako jutro zagotovili svežo pičko. povprečnemu moškemu namreč zjutraj najbolje stoji in je najbolj pripravljen za prodiranje v vulvo.

 

feministke, ki neprestano govorijo o delitvi gospodinjskih del, so seveda drugačne. te povsem sistematično spremenijo svoje moške v sitnobe in živčne copatnike. že od tistega trenutka naprej, ko jim to uspe, začnejo pogrešati njihovo moškost. kmalu te uboge razvaline posadijo na čevelj in jih brez obžalovanja zamenjajo (ali pa furajo več fukačev naenkrat) z nasilneži, luzerji in drugimi lenimi pizdami. važno je, da gre za dobrega fukača. če v tem črnovdovnem procesu zanosijo, dobijo otroka in prenehajo razporejati opravila v gospodinjstvu. potem do smrti vlagajo kumarice po receptih njihovih mam, medtem ko je oče njihovega otroka tako len in izkoriščevalski, da ne odpelje avtomobila niti na redni servis. seveda pravi feminizem in emancipacija ne obstajata. ko si je potrebno umazati roke, bo ženska raje uporabila dehteč sok svojega mednožja, šibkost in podrejenost moškemu, da ji ne bo potrebno poseči po težjih delih. konec koncev je naloga žensk v tradicionalni družbi, iz katere se (žal?) ne morejo izvleči, reprodukcija, in za to jih morajo moški ceniti kot nosilne stebre družbe ter jim vsaj lagati, da jih ljubijo.

 

sociologi tako kot mi, drugi opazovalci, radi šepetamo o problematiki, ki se tiče posameznikov (žensk), na katerih sloni družba. kakšen je vaš pogled na zadevo, pa ni potrebno šepetati.

 

Draga Iskrca

 

Jst se na tole iz članka sicer ne spoznam prav nič no, a bi vseeno imel eno pripombo.

 

Mislm, a je blo čist zares treba napisat "prodiranje v vulvo"? Tko, eee, suho se bere, da ne rečem vulgarno. Če bi pisalo naprimer "prodiranje v lulo", bi delovalo bolj lahkotno, bolj ljubko, bolj ijaijao.

 

Evo, jst mam to pripombo, drugih nimam.

 

[Iskrica]

Draga Iskrca

 

Jst se na tole iz članka sicer ne spoznam prav nič no, a bi vseeno imel eno pripombo.

 

Mislm, a je blo čist zares treba napisat "prodiranje v vulvo"? Tko, eee, suho se bere, da ne rečem vulgarno. Če bi pisalo naprimer "prodiranje v lulo", bi delovalo bolj lahkotno, bolj ljubko, bolj ijaijao.

 

Evo, jst mam to pripombo, drugih nimam.

 

 

Vsem se v naprej iskreno opravičujem za neustrezne neprimerne izraze !!!!!!!

Zelo žal mi je, ker sem hotela že zbrisati ta članek pa ga žal ne znam, resno mislim.

Popravljeno 6. julij 2007 -> Iskrica

[Guest mačona]

Vsem se v naprej iskreno opravičujem za neustrezne neprimerne izraze !!!!!!!

Zelo žal mi je, ker sem hotela že zbrisati ta članek pa ga žal ne znam, resno mislim.

če te tak ful moti in sekira, idi dol na kvadratek "popravi objavo", vrže te v stanje kot takrat, ko pišeš objavo in sam zbriši - tisto, kar je moteče, ostalo pač pusti, pa pazi na ukaze za citiranje, če je treba. ali pa kr celotno objavo zbriši, sam na kvadratek "izbriši" klikni. če si to objavo popravila, pomeni, da bi mogla znat tudi "nepotreben" text zbrisat.

[Marsa]

Hvala Macona.

 

ja, ne rabte za vsako chrko me gnjavt, k velik tega lohk sami.

 

sicer pa, mene pa v tem 'clanku' moti se vse kaj drugega kot pa one vulve in lule.

skratka, zagrenjeni avtor ze s samim tonom celotnega prispevka zhali.

najbolj sebe, k sebe kazhe v luci.

 

bogy bogy...

se tam, k edin opisuje tipe, govori spet o zenskah.

ta ni nikol ljubil in tud nikol ne bo in je v resnici zelo osamljen (edin to pase v to temo).

 

se mi zdi, da tole itak kvari temo, k se je lepo razvila, pol pa en tak zakomplexan prispevk, da te sve mine.

 

ejjej.

[Antoninus]

Še nekaj o samosti, ki velja za kali jugo:

 

Bolje je postati kača v temni votlini ali črv v kamnu ali pa pohabljena srna v puščavi, kot obiskovati družbo nizkotnih ljudi.

Yoga Vasishta

 

Razočaran nad prijatelji v Damasku sem se odpravil v puščavo iskat družbo živali.

Saadi

 

Biti sam ima samo dve prednosti: prvič, človek je sam s sabo in drugič, nikogar drugega ni zraven.

Schopenhauer

[FixMinze]

Ful dobr

[Guest mačona]

Antoslav, ves, vsem tvojim filozofiranjem in posvecanjem meditacijam navkljub jaz vseeno mislim, da ti v sebi nekje dalec, nekje globoko, si osamljen ...

Clovek je druzabno bitje in pika, tu ni kaj filozofirati. Vsi smo ena velika druzba in na koncu smo vsi goli prostaki. Zakrivati nekaj, zanikati, potlaciti, je delati skodo sebi.

[FixMinze]

Hah človek mogoče že je družabno bitje. Vendar je njegova družabnost priučena. Škodo si lahko povzroča le skozi to pruičeno funkcijo. Ardent bi govoril o preseganju.Jaz osebno se nanašam na razumevanje zakaj tako. Meni recimo ni nikol bilo in mi tudi še vedno ni jasno v čem je finta samnice. V zaporu recimo. Hočem rečt mi je popolnoma jasno kako in zakaj in kakšen efekt ima. Pa vseeno vem, da mi nebi bilo hudega - zato pravim, da mi ni jasno.

 

In, če se vrnem nazaj na razumevanje. Sama ideja o tem, da je človek družabno bitje ima povratni efekt na idejo biti sam. Povratni efekt z negativno miselno nabitostjo in vsem kar zraven spada skozi matematični okvir kolektivnega nezavednega. Iz tega matematičnega ovkira pridejo finkcije depresije in drugih notranjih motenj predvsem zaradi nerazumevanja kako biti sam. Kako pravilno biti sam.

 

Mogoče bi celo lahko rekel, da je druženje zgolj nevidni notranji mehanizem o samospoznavanju in učenju. Ker tudi, če bi bil v osami. V resnici nebi bil sam. Zavest je živa in prisotna in jo doživiš na tak ali pa drugačen način.