Ukvarjanje z drugimi

[E.C.]

Yo!

 

Ker asociira na nepomembnost ravnanja drugih pri doseganju sprememb izbire, ajd, otroka. Kot bi staršem svetoval "ni pomembno, kaj vi počnete, otrok se bo sam odločil".

 

Ja, te razumem.

 

Moja izjava asociira na to tebe, veš. Mene niti pod razno ne. Ne vem pa kako je z drugimi tle. Mal si me sparafraziral...

 

Samo po drugi strani pa recimo mene to, da nekdo reče, da si vsak lahko na koncu koncev le sam pomaga (kar ne pomeni, da pomoč od zunaj ali pa od znotraj - od Boga - ni pomembna) MENE

asociira na to, da ima vsak izmed nas v sebi neomejen potencial, ogromo manevrirnega prostora, neizmerne količine ljubezni na dosegu svojih misli in srca - če in ko se za to sam odloči.

 

Sej tvojih poant nihče tle ne zanika, jst še najmanj.

Ogromno pomeni to, da imamo ljudje dobre ljudi okoli sebe, celo modrece, če je to le možno - ker nam to daje večjo možnost za napredek, naš lastni napredek.

Ampak za ta lastni napredek smo pa sami odgovorni.

 

Kar se pa tiče pa moje terapevtske prakse, pa ni nobenega dvoma, da je pomoč od zunaj pomembna. Le zakaj bi se potem jst okvarjal s psihoterapijo?

hmm.

 

 

 

In reči staršem "Ni šans, dokler si fant sam ne pomaga", je ozkost, ki si je kot terapevt ne bi smel privoščiti, ker staršem enostavno odvzameš odgovornost in možnost, da storijo vse, kar je v njihovi moči.

 

Jebenti, mal sem žalosten.

 

Ma ne, mal si me slabo vzel/zastopu.

 

Vzgoja je dejansko ena najpomembnejših vplivov v naših življenjih, in prava vzgoja (preberi si "Otroci so tega vredni", če želiš - orng dobra knjiga) lahko prihrani ogromno težav v življenju otroka v poznejših letih.

Jst se rad mal pošalim in rečem, da če bi ljudje znali vzgajati svoje otroke, bi bili psihoterapevti brez dela.

 

Ampak jst ne govorim o nepomembnosti staršev, o tem ti govoriš, ti pišeš o tem. Meni je pomembnost dobrih staršev samoumevna. Je pa tko a ne, da tudi dobri starši imajo ne-tolk-dobre-otroke. Kako to?

 

Moja poanta je odgovornost, samoiniciativa, prevzemanje pobude v svojem življenju zase najprej in potem za druge.

Moj point je to, da ima vsak izmed nas v sebi neomejen potencial, ki sam čaka da ga uporabimo (na koncu koncev to ni mit, kvantna mehanika to dejankso znanstveno potrjuje).

 

 

 

Tudi ti, butl, tvoji otroc, starši, frendi, vsi mi tle smo v bistvu ene take močne močne jedrske elektrarne, ki pa proizvajajo le par voltov štroma.

O tem govorim.

(zakaj je temu tako, no, to je že druga zgodba)

 

A se razumeva sedaj, prosim?

 

hvala ti za to, da si si vzel čas.

[butl]

Eh, E.C., maš prav ja, mene asociira. A veš da bi včasih kakega fotra najrajš premlatu kt vola, pa kakšno mamo glih tko. Včasih se počutim kt papiga, ki ponavlja in ponavlja in ponavlja in tko v nedogled. Pol se pa zgodi, da kdo spregleda, pa začne delat. In odtehta ves trud in vem da je upanje in vem da je vredno.

 

[E.C.]

Eh, E.C., maš prav ja, mene asociira. A veš da bi včasih kakega fotra najrajš premlatu kt vola, pa kakšno mamo glih tko. Včasih se počutim kt papiga, ki ponavlja in ponavlja in ponavlja in tko v nedogled. Pol se pa zgodi, da kdo spregleda, pa začne delat. In odtehta ves trud in vem da je upanje in vem da je vredno.

 

Ja, štekam.

 

No, jst pa eno tako srednjo pot ubiram: počakam, da me oseba praša za pomoč. Potem je vse lažje, imam njegov interes in voljo napredovati.

 

Ni pa bilo vedno tako. Včasih sem bil jezn ku ne vem kaj, ko sem videl kako ljudje ravnajo med sabo. Potem sem šel mal iz tega in bil žalosten. Ogromno sem prejokal zarad stvari, ki sem jih videval pred sabo.

 

Potem pa je solza zmanjkal, zgleda, in končno sem videl, da je to, da se me ravnanja drugih dotaknejo tko al drgač, MOJA stvar in da prav za prav sam sebe pogojujem s temi čustvi in temi mislimi in da drugim ne pomagam velik s tem.

 

Ljudje imajo dejansko relativno svobodo izbire in lahko tudi pesek pijejo...

 

...ampak ljudje ne pijejo peska zato, ker so na smrt žejni, pijejo ga zato, ker ne razlikujejo peska od vode.

 

lp

 

e.

[butl]

Ja, štekam.

 

No, jst pa eno tako srednjo pot ubiram: počakam, da me oseba praša za pomoč. Potem je vse lažje, imam njegov interes in voljo napredovati.

 

Ni pa bilo vedno tako. Včasih sem bil jezn ku ne vem kaj, ko sem videl kako ljudje ravnajo med sabo. Potem sem šel mal iz tega in bil žalosten. Ogromno sem prejokal zarad stvari, ki sem jih videval pred sabo.

 

Potem pa je solza zmanjkal, zgleda, in končno sem videl, da je to, da se me ravnanja drugih dotaknejo tko al drgač, MOJA stvar in da prav za prav sam sebe pogojujem s temi čustvi in temi mislimi in da drugim ne pomagam velik s tem.

 

Ljudje imajo dejansko relativno svobodo izbire in lahko tudi pesek pijejo...

 

...ampak ljudje ne pijejo peska zato, ker so na smrt žejni, pijejo ga zato, ker ne razlikujejo peska od vode.

 

lp

 

e.

 

No, jst jokam ne, tud pomoči ne ponujam sploh, govorim o tistih, ki pridejo in prosijo za pomoč, k pa povem, da je treba delat, pa pizdijo, da nimam pojma, pa k je še slabš pol, pa spet pridejo, pa jamrajo, pa k povem isto, spet pizdijo, pa tko. Zastonj. Ma ni zastonj. K vidm pol kterga, k začne delat na seb, na odnosu, je vse poplačan.

 

[E.C.]

No, jst jokam ne, tud pomoči ne ponujam sploh, govorim o tistih, ki pridejo in prosijo za pomoč, k pa povem, da je treba delat, pa pizdijo, da nimam pojma, pa k je še slabš pol, pa spet pridejo, pa jamrajo, pa k povem isto, spet pizdijo, pa tko. Zastonj. Ma ni zastonj. K vidm pol kterga, k začne delat na seb, na odnosu, je vse poplačan.

 

Jes, te zastopm.

 

You are a nice person, my net-friend.

 

 

lp

e.

[Izraz]

Hm, ja ukvarjanje z drugimi. Tudi zame pereča tema, vsaj bila. Jeza, občutki nemoči, ker ljudje niso dejansko dovolj zavestni svojih sposobnosti. Včasih bi najraje koga za vrat, pa mu zabrusila, butelj, a ne veš kdo si, kake sposobnosti imaš, kreten, strah je samo strah, najraje bi mu vse svoje izkušnje, ki so obrodile pozitven cvet na koncu, vlila v možgane, da dojame da gre, da je ni stvari, ki je ne bi mogel presežti, pa žalost, pa obupovanje kaj naj jaz zdaj z vsemi temi vpogledi delam. Namen.

 

Pa se je sedaj naša naučila. Nič več želje po pomoči nemočnim. Me ne zanimajo več ljudje in njihove preizkušnje, zanimajo me samo tisti ljudje, ki si upajo, ki spregovorijo kaj točno jih muči.

 

Opletanja tjavdan ne poslušam več, če je kdo vztrajen, ga prekinem.

Ljudje smo čudna bitja tu na zemlji, predvsem me čudi nizka stopnja zavedanja, brezvestnost oz. zatrta vest, kar je še slabše in gloda in razjeda. Vsi si želimo dokazati da smo vredni, vendar zato včasih izbiramo čudne načine.

 

Moja vodilna misel v tem času je, kako bi bilo če 14 dni vsi ljudje na tem svetu, ne bi storili niti enega dejanja iz slabe vesti, ker to kao moraš in pa niti enega dejanja iz strahu, kaj pa bo če ne...

 

Bilo bi zanimivo. Jaz se tega skušam držat in moram povedat, da sem prav prijetno presenečena nad sabo. V bistvu smo zelo neodvisna bitja in pa tudi sebična.

[Marsa]

se strinjam Porny.

 

strinjam se pa tud s tem, da ce se kdorkoli nou sam odlocil, se lohk vsi ostali ob tla mecejo.

 

ne sam da sem stars, sem namrec bla tud otrok.

no da ne dolgovezim.

ce bi kaka moja teta opisvala, bi me morda ravno takole, kot en primer za enga terapevta: ponocuje, kadi in ostalo.

in boga mama ni nc mogla. ker se ni dal. bolj se je vtikala, mi hotla pomagat, me usmerjat, manj sem jo not spustila.

tako da predvsem ni vsak nacin za vsakogar.

vse to siljenje v cloveka, poskusi spreminjanja ga. kao nekega razumevanja, k je pa v bistvu sam blago siljenje.

tko da, Butl, v bistvu stekam tvoj point in si lepo mislil, strinjam se pa z njim ne.

da nekdo hoce narest zame vse, kar je v njegovi moci, se mi slis obvezujoce in me dusi. pa ceprav stars.

ti nared ZASE, kar je v tvoji moci, in ce si moj stars, bo nekaj te tvoje moci in vsega tega tud name prislo.

ne se pa ZAME trudt (sploh ce mi misls pol naprej metat: vse sem naredil/a zate! :xx!

za kar se teb zdi vredno, da bi se naj jaz trudla, se morda men ne zdi.

 

ko sem pustila gimnazijo pri cca 16-ih (da sem pol ponoc okol harala pa mami sive lase povzrocala - kot tale fant svoji mami)... mi je placala reva se ene izpite, ki jih jasno nisem naredila, se mi je pa nabral eno tono slabe vesti okol tega, dokler ji nisem koncno rekla: ves mami, v bistvu je brez veze, da zarad tebe solo delam. jo bom rajs, ko jo bom zarad sebe. in sem se 2 let pavzirala in pol sla na aranzersko.

tko da, v mojem primeru sem se definitivno in na vsak nacin morala sama odlocit.

res da niso vsi mocni in borci, vendar jaz osebno sem bla vedno taka, da sem svoje zadeve rajs sama resevala, brez vtikanja ostalih.

jaz tud ne bi prenesla mame rakice, v smislu da bi morala bit totalna povezava nenehno, niti nisem mama rakica. zaupam lohk tud mal bolj 'na daljavo'.

ne vem, no... ne zaupam ljudem, ki njihove zadeve matke urejajo plus ne zaupam mamam, ki urejajo zadeve svojih odraslih otrok.

 

Ko pa sem delala na liniji in imela opravka s folkom, me je pa tud blazno motilo, ce je klicala mama 23letnega fanta in sprasevala zanj.

sem ji rekla, kok je pa star? in zakaj pa VI klicete?

 

Itak starsem manjka doslednosti. vzgoja je kot sola: ce si vse razrede presprical in se shlepal oz. pac ne delal sprot, skor ni sans, da bi v zadnjem tednu na konc za vsa leta nazaj v shubu popravil.

in to vsi delamo, no, vecina.

najprej fejknemo na celi crti, pol hocmo pa v momentu vse popravt. a ne gre to tko.

[Ebor]

No, sem imel malo časa pa sem prebral nekaj postov in bom nekaj svojih misli natrosil...

 

EC, Butl, Meni se zdi izraz Amen za nekaj dokončnega (tako je in konec) v življenju pa.. aje kaj dokončnega vas prašam?

 

Butl: Toplo gnezdo, ja se strinjam, pride pa tudi čas, ko je trebaptičke zbezat iz gnezda, kajne in zna bit huto tragično če takrat ne znajo letet...

... jap Butl, šele ko pride sam k tebi po pomoč, ima smisel pomagat, vse ostalo je petje v veter...

 

Ardent: starš si za vedno, otroci ti sledijo na vsakem koraku, opazujejo vzorce tvojega vedenja in se s tem učijo za življenje. ne pomaga dosti, če se poskušaš po nekih navodilih predrugačit in se prenarejat, Otroci te bodo "pogruntali" In se strinjam s teboj, velja le pristno obnašanje, vse ostalo je škodljivo...

 

EC: "Tudi dobri starši imajo nedobre otroke" ja itak ker dobri rabijo tudi izkušnje slabih in slabi rabijo izkušnje dobrih... Otroci si izberejo starše, kajne...

 

Izraz: 14 dni samo po vesti... hmm se mi zdi, da bi bilo jako dolgočasno... pač ni slabega brez dobrega in obratno... vsakega moraš pomalo skusit, pa imaš "polno" življenje, kajne...

 

Marsa: Ti si bila otrok... hmmm... jaz sem še vedno (otrok ali otročji, kakorkoli že..)

Z vsem ostalim, kar si pa napisala se pa fulll strinjam (mal tudi zarad prilizovanja, hehehhehe- šalim se), tko, da niti ne bom komentiral...

Lep dan vsem...

[Silvija]

se strinjam Porny.

 

strinjam se pa tud s tem, da ce se kdorkoli nou sam odlocil, se lohk vsi ostali ob tla mecejo.

 

ne sam da sem stars, sem namrec bla tud otrok.

no da ne dolgovezim.

ce bi kaka moja teta opisvala, bi me morda ravno takole, kot en primer za enga terapevta: ponocuje, kadi in ostalo.

in boga mama ni nc mogla. ker se ni dal. bolj se je vtikala, mi hotla pomagat, me usmerjat, manj sem jo not spustila.

tako da predvsem ni vsak nacin za vsakogar.

vse to siljenje v cloveka, poskusi spreminjanja ga. kao nekega razumevanja, k je pa v bistvu sam blago siljenje.

tko da, Butl, v bistvu stekam tvoj point in si lepo mislil, strinjam se pa z njim ne.

da nekdo hoce narest zame vse, kar je v njegovi moci, se mi slis obvezujoce in me dusi. pa ceprav stars.

ti nared ZASE, kar je v tvoji moci, in ce si moj stars, bo nekaj te tvoje moci in vsega tega tud name prislo.

ne se pa ZAME trudt (sploh ce mi misls pol naprej metat: vse sem naredil/a zate! :xx!

za kar se teb zdi vredno, da bi se naj jaz trudla, se morda men ne zdi.

 

ko sem pustila gimnazijo pri cca 16-ih (da sem pol ponoc okol harala pa mami sive lase povzrocala - kot tale fant svoji mami)... mi je placala reva se ene izpite, ki jih jasno nisem naredila, se mi je pa nabral eno tono slabe vesti okol tega, dokler ji nisem koncno rekla: ves mami, v bistvu je brez veze, da zarad tebe solo delam. jo bom rajs, ko jo bom zarad sebe. in sem se 2 let pavzirala in pol sla na aranzersko.

tko da, v mojem primeru sem se definitivno in na vsak nacin morala sama odlocit.

res da niso vsi mocni in borci, vendar jaz osebno sem bla vedno taka, da sem svoje zadeve rajs sama resevala, brez vtikanja ostalih.

jaz tud ne bi prenesla mame rakice, v smislu da bi morala bit totalna povezava nenehno, niti nisem mama rakica. zaupam lohk tud mal bolj 'na daljavo'.

ne vem, no... ne zaupam ljudem, ki njihove zadeve matke urejajo plus ne zaupam mamam, ki urejajo zadeve svojih odraslih otrok.

 

Ko pa sem delala na liniji in imela opravka s folkom, me je pa tud blazno motilo, ce je klicala mama 23letnega fanta in sprasevala zanj.

sem ji rekla, kok je pa star? in zakaj pa VI klicete?

 

Itak starsem manjka doslednosti. vzgoja je kot sola: ce si vse razrede presprical in se shlepal oz. pac ne delal sprot, skor ni sans, da bi v zadnjem tednu na konc za vsa leta nazaj v shubu popravil.

in to vsi delamo, no, vecina.

najprej fejknemo na celi crti, pol hocmo pa v momentu vse popravt. a ne gre to tko.

 

Jap, Marsa...

 

 

Butl, ni mišljeno, da se ne zavzemaš za vzgojo, pomoč in kar se še da... In to z vsem srcem... Nenazadnje sem imela tudi srečo, da sem imela prijateljice, ki so bile hkrati po poklicu psihologinja, svetovalna delavka, pomagale so mi tudi s knjigami o vzgoji, družinskih odnosih.. Vse to... In vendarle smo na koncu morali poiskat svojo pot, svoje življenje. Na srečo sta se otroka lepo "naredila" kot se reče...

 

Enkrat sem bila na predstavitvi pesmi Neže Maurer in bilo je govora tudi o vzgoji otrok. Tako lepo je rekla: otrok prinese svoj "kufer" na svet. V njem so že njegove stvari. Starš jih kvečjemu pomaga kaj prestavit, preložit...ostajajo pa še vedno njegove... Skratka: kot pravi Ebor, pride čas, ko je treba pustit ptička iz gnezda, ko mora poletet... Ko kdaj tudi pade... Pomagaš pa mu vedno, kolikor le lahko...

[Ebor]

Jap, Marsa...

Butl, ni mišljeno, da se ne zavzemaš za vzgojo, pomoč in kar se še da... In to z vsem srcem... Nenazadnje sem imela tudi srečo, da sem imela prijateljice, ki so bile hkrati po poklicu psihologinja, svetovalna delavka, pomagale so mi tudi s knjigami o vzgoji, družinskih odnosih.. Vse to... In vendarle smo na koncu morali poiskat svojo pot, svoje življenje. Na srečo sta se otroka lepo "naredila" kot se reče...

 

Enkrat sem bila na predstavitvi pesmi Neže Maurer in bilo je govora tudi o vzgoji otrok. Tako lepo je rekla: otrok prinese svoj "kufer" na svet. V njem so že njegove stvari. Starš jih kvečjemu pomaga kaj prestavit, preložit...ostajajo pa še vedno njegove... Skratka: kot pravi Ebor, pride čas, ko je treba pustit ptička iz gnezda, ko mora poletet... Ko kdaj tudi pade... Pomagaš pa mu vedno, kolikor le lahko...

 

Ja tole s "kufrom" je lepa prispodoba, mogoče bi edino še dodal (ker sem pač tak, da morm zmeri nekej dodat... itak), da otroku pomagamo, da bolj urejeno zloži stvari v "kufru" , tako, da naredi prostor še za kako dodatno stvar, ki bi mu v življenju utegnila priti prav, kajne...

[Antoninus]

Ljudje smo čudna bitja tu na zemlji, predvsem me čudi nizka stopnja zavedanja, brezvestnost oz. zatrta vest, kar je še slabše in gloda in razjeda.

Welcome to Earth.

Zmernost pri hrani zagotavlja zdravje telesa, zmernost pri ukvarjanju z drugimi pa zdravje duha.

[Marsa]

Butl: Toplo gnezdo, ja se strinjam, pride pa tudi čas, ko je trebaptičke zbezat iz gnezda, kajne in zna bit huto tragično če takrat ne znajo letet...

... jap Butl, šele ko pride sam k tebi po pomoč, ima smisel pomagat, vse ostalo je petje v veter......

...

...

...

Marsa: Ti si bila otrok... hmmm... jaz sem še vedno (otrok ali otročji, kakorkoli že..)

Z vsem ostalim, kar si pa napisala se pa fulll strinjam (mal tudi zarad prilizovanja, hehehhehe- šalim se), tko, da niti ne bom komentiral...

Lep dan vsem...

Jp, kot ponekod visi oni Gibranov (al cigav) text - "vasi otroci niso vasi otroci..."

 

Jp, sem bla otrok, ne b clowk verjel ob vsej moji resnosti.

 

hotle sem rect s tistim, da sem jaz v vseh teh nekih smislih bla se kako otrok!

 

moras taprav kljuc najdt, ne odpira vsak kljuc vsakih vrat.

tko je tud pri vzgoji in vsem, pravi touch.

pravi je, ce je s srcem, pravi Butl, jaz pa mislim, da *srce sicer pomaga, da je pa tu lahko prav tako tudi ovira*. Mislim tako, da mora bit kar oboje. pa se kar kaj.

(*kot pravi aurobindo v svojem izreku, vendar glih obratn: da razum sicer pomaga, vendar da je pa prav tako tudi ovira).

 

~

 

Silvija, super tistle s kufrom, pa tud prvic slisim.

 

*Ebor, ni nujno, vcasih je v neredu boljsi red kot v prisiljenem nenaravnem redu.

Plus mogoce najde svoj sistemcek, ki obara tvoj super sistem, ki mu ga hoces ponuditi.

in pol se znajdejo se take stvari v tem kufru in tko super logicno in sistematicno, da sam gledas!

[mayan]

Ja tole s "kufrom" je lepa prispodoba, mogoče bi edino še dodal (ker sem pač tak, da morm zmeri nekej dodat... itak), da otroku pomagamo, da bolj urejeno zloži stvari v "kufru" , tako, da naredi prostor še za kako dodatno stvar, ki bi mu v življenju utegnila priti prav, kajne...

 

 

Kaj pa se je zgodilo travel light oz. brez prtljage? Kakor kamela skozi šivanko uho in podobne misli modrecev?

[Marsa]

 

... v glavnem, pri otrocih se mi zdi, da je najpomembnejsi ZGLED.

ker eni smo taki, da se ne pustimo opehariti za SVOJ nacin pridt do - znanja, whatever....

moja mama je super clowk, me je lepo vzgajala. je urejena, mirna in vse.

kar pac kao jaz nisem (bila).

ampak se me je ze prjel, brez skrbaj.

sam je blo boljs, da sem sama prisla do tega.

 

Docim pa v odnosih z drugimi, ki niso nasi otroci in ki torej njihov lajf ni tako neposredno odvisen od nas, pa je dovolj razumevanje in sprejemanje.

Svojo prtljago (ko smo bli glih pr kufrih) pa naj vsakdo sam preklada.

Moj problem, ce hocem met na morje se 50 knjig, dokler jih sama nosim.

[butl]

Sem šel nazaj gledat, v čem je nesporazum, ker se nisem našel v opisih. V predstavah. Vsak si določen pojem predstavlja po svoje. Po svojih vzorcih, po svojih izkušnjah.

 

Bom še enkrat citiral sebe:

 

Ravnanje staršev omogoča otroku lažje odločanje. Omogoča mu večji maneverski prostor, več izbir. Pomembno je, če otroku, ki je v stiski, v dilemi, starši s svojim ravnanjem kažejo, da ga razumejo, da ga spoštujejo, da ga cenijo, da ga imajo radi, da ga sprejemajo, ker se bo lažje odločil. Če mu s svojim ravnanjem nudijo topel dom, toplo gnezdo, ki mu ga prej niso, se bo lažje odločil zanj.

 

In to, kar je boldano, pomeni, da starši storijo vse, kar je v njihovi moči. Nobenega daj-dam, nobene manipulacije v stilu "poglej, kaj vse počnem zate, ti pa tko al pa drgač", nobenega odnašanja riti, nobene vezave nase... ampak "če me rabiš, sem tle, vedno" in "rad te imam... takega kot si". A je zajeban tko delovat? Ja je, najblj zajeban. Ampak je prou. Ker pomeni, da si storil vse...zase. In še to, nikoli ni prepozno, da začneš tako delovati.

 

[mayan]

Svojo prtljago (ko smo bli glih pr kufrih) pa naj vsakdo sam preklada.

Moj problem, ce hocem met na morje se 50 knjig, dokler jih sama nosim.

 

Simpatičen aditute marsa. Čeprav vseeno dvomim da je to samo tistega problem. Smo mnogo bolj povezani kot si morda mislimo. Lepo je, če zmoremo videt tako. Menim pa, da je nujno tako delovati, si tole pravico vzeti. Toda to žal tud kmalu prinese, da tudi vse ostalo kar je še prtljage postane le tistega problem. Precej osamljeno. Ampak sanjati after all

Popravljeno 6. junij 2007 -> mayan

[highlander]

Sicer nisem prebral nobenga posta, sam naslov.

Moje mnenje je, da se nikoli ne ukvarjamo z drugimi, vedno s sabo.

Tudi, če mislimo da se ukvarjamo z drugimi, so v bistvu ti drugi samo kot encimi za pospešeno ukvarjanje s sabo.

Toliko z moje strani, lep dan vsem

[Silvija]

Ravnanje staršev omogoča otroku lažje odločanje. Omogoča mu večji maneverski prostor, več izbir. Pomembno je, če otroku, ki je v stiski, v dilemi, starši s svojim ravnanjem kažejo, da ga razumejo, da ga spoštujejo, da ga cenijo, da ga imajo radi, da ga sprejemajo, ker se bo lažje odločil. Če mu s svojim ravnanjem nudijo topel dom, toplo gnezdo, ki mu ga prej niso, se bo lažje odločil zanj.

 

In to, kar je boldano, pomeni, da starši storijo vse, kar je v njihovi moči. Nobenega daj-dam, nobene manipulacije v stilu "poglej, kaj vse počnem zate, ti pa tko al pa drgač", nobenega odnašanja riti, nobene vezave nase... ampak "če me rabiš, sem tle, vedno" in "rad te imam... takega kot si". A je zajeban tko delovat? Ja je, najblj zajeban. Ampak je prou. Ker pomeni, da si storil vse...zase. In še to, nikoli ni prepozno, da začneš tako delovati.

 

 

No pol smo pa tako skup...

[Marsa]

ja sej, Butl, sej ne da ne bi postekal(a)....

v bistvu sem pol v vse strnila se vse to, kar takole slisis.

pa prav vidim te s svojo blago obravnavo, ljubeznijo, ljubeznivostjo, mirnostjo...

 

sam glej: jaz pa sem, kakrsna sem (mal divjaska in vse to)..... pa je moj nacin pravzaprav prav tako delujoc, pa ceprav popolnoma drugacen. mam super pridnega sina, recimo.

tko da... nismo vsi Butli.

 

...

 

folk misli, dejansko, kako vcas kej dobr pocne. kao dobr za unga - k sam tega sploh ne vid.

ce ne vid, ne bo vidu. ker on gleda s svojimi, ne pa z nasimi ocmi.

Mi pa ne z njegovimi.

 

npr.

moja pot je bila, da 'on the road' poberem dost o lajfu. da bluzim tud. da vse al cimvec sprobam.

In zdej da bi me lepo blago sprisilili v neke kalupe, recimo da bi sla studirat pravo al ekonomijo al medicino, kar bi blo zagotovo vsec moji mami.

No in npr. da bi ona bla bolj *uspesna v svoji vzgoji*, bi morda jaz bla nezadovoljen ekonomist nekje.

nesrecna, na apaurinih pocas, na onem seznamu za neke pokojnine predcasne, bi zrla drzavo.

al pa recimo zabluzila na ceste in v ves ta nocni lajf - kar je bla pac tud moja pot.

sam pol bi bla luzer, tko sem pa zase zmagovalc.

Torej: HVALABOGU, da sem si izborila pravico do svojega patha.

Da furam svojo osebno legendo, kot pravi Coelho.

 

zato: kdor se hoce ukvarjat z mano, naj ve, da tega nocem, ce se ne bo v enaki oz. vecji meri in predhodno ukvarjal s sabo.

pa se ne maram, da bo nekdo na men pucal svoje komplekse.

 

pa se dodatek na one kufre: ce lohk sama furam 50 knjig na morje v kufru, pa to se ne pomen, da bom z veseljem se tvojih 50 zraven, ker ces, saj mi ni problem.

 

Čeprav vseeno dvomim da je to samo tistega problem.

res je, sem tud na to pomislila.

da recimo en pa vozi s svojim avtom vse te moje kufre pa knjige (in mu recimo pozrem benz).

[Ebor]

 

... v glavnem, pri otrocih se mi zdi, da je najpomembnejsi ZGLED.

ker eni smo taki, da se ne pustimo opehariti za SVOJ nacin pridt do - znanja, whatever....

moja mama je super clowk, me je lepo vzgajala. je urejena, mirna in vse.

kar pac kao jaz nisem (bila).

ampak se me je ze prjel, brez skrbaj.

sam je blo boljs, da sem sama prisla do tega.

 

Docim pa v odnosih z drugimi, ki niso nasi otroci in ki torej njihov lajf ni tako neposredno odvisen od nas, pa je dovolj razumevanje in sprejemanje.

Svojo prtljago (ko smo bli glih pr kufrih) pa naj vsakdo sam preklada.

Moj problem, ce hocem met na morje se 50 knjig, dokler jih sama nosim.

 

Jap zgled definitivno, se strinjam...

 

50 kg knjig, o moj bog.... a ti veš kolk več bencina pokur tvoj avto zaradi te dodatne teže, pa uni hlapi k grejo v okolje pa....

Skratka, dej ti presceniri vse te knjige jih v PDF ju shrani v notbuk in pol maš sam še max 3 kile...

Pa veliko veselja pri sceniranju ti želim...

 

Sem šel nazaj gledat, v čem je nesporazum, ker se nisem našel v opisih. V predstavah. Vsak si določen pojem predstavlja po svoje. Po svojih vzorcih, po svojih izkušnjah.

 

Bom še enkrat citiral sebe:

 

Ravnanje staršev omogoča otroku lažje odločanje. Omogoča mu večji maneverski prostor, več izbir. Pomembno je, če otroku, ki je v stiski, v dilemi, starši s svojim ravnanjem kažejo, da ga razumejo, da ga spoštujejo, da ga cenijo, da ga imajo radi, da ga sprejemajo, ker se bo lažje odločil. Če mu s svojim ravnanjem nudijo topel dom, toplo gnezdo, ki mu ga prej niso, se bo lažje odločil zanj.

 

In to, kar je boldano, pomeni, da starši storijo vse, kar je v njihovi moči. Nobenega daj-dam, nobene manipulacije v stilu "poglej, kaj vse počnem zate, ti pa tko al pa drgač", nobenega odnašanja riti, nobene vezave nase... ampak "če me rabiš, sem tle, vedno" in "rad te imam... takega kot si". A je zajeban tko delovat? Ja je, najblj zajeban. Ampak je prou. Ker pomeni, da si storil vse...zase. In še to, nikoli ni prepozno, da začneš tako delovati.

 

 

Ja OK Butl... sem tudi jaz tko mislu... itak...

[Matjaž Bogdan]

Sicer nisem prebral nobenga posta, sam naslov.

Moje mnenje je, da se nikoli ne ukvarjamo z drugimi, vedno s sabo.

Tudi, če mislimo da se ukvarjamo z drugimi, so v bistvu ti drugi samo kot encimi za pospešeno ukvarjanje s sabo.

Toliko z moje strani, lep dan vsem

 

 

Tole bi bilo pa res lepo- ukvarjaš se s seboj/v pozitivi /, zraven tako mimogrede pa še kaj lepega za koga storiš ..

[Marsa]

a ti veš kolk več bencina pokur tvoj avto

sej ni bil moj (avto).

 

pa tud ne sam moje knjige. recimo se 4 hariji poterji, a ves kaksne bukle so to!

in pol smo se na konc na mrtvo skregal zarad mojih barvic! x:Dx

ki da so ble pa ze cist prevec! pet dek pa to. haha!

jaja, prtljaga.

cimmanj je je, boljs je.

 

 

Vse najboljse, Matjaz! xrosex

(sory k tle, sam tle te vidm, si glih okol)

[Ebor]

Jp, kot ponekod visi oni Gibranov (al cigav) text - "vasi otroci niso vasi otroci..."

 

Jp, sem bla otrok, ne b clowk verjel ob vsej moji resnosti.

 

hotle sem rect s tistim, da sem jaz v vseh teh nekih smislih bla se kako otrok!

 

moras taprav kljuc najdt, ne odpira vsak kljuc vsakih vrat.

tko je tud pri vzgoji in vsem, pravi touch.

pravi je, ce je s srcem, pravi Butl, jaz pa mislim, da *srce sicer pomaga, da je pa tu lahko prav tako tudi ovira*. Mislim tako, da mora bit kar oboje. pa se kar kaj.

(*kot pravi aurobindo v svojem izreku, vendar glih obratn: da razum sicer pomaga, vendar da je pa prav tako tudi ovira).

 

~

 

Silvija, super tistle s kufrom, pa tud prvic slisim.

 

*Ebor, ni nujno, vcasih je v neredu boljsi red kot v prisiljenem nenaravnem redu.

Plus mogoce najde svoj sistemcek, ki obara tvoj super sistem, ki mu ga hoces ponuditi.

in pol se znajdejo se take stvari v tem kufru in tko super logicno in sistematicno, da sam gledas!

 

Nered je znamenje iteligence, nereda ne obsojam (vsaj apriori ne, včas je težko najdet ključe od avta, če so med kakšno šaro... a pustmo malenkosti, kajne), smiselno zlaganje in s tem pridobitev dodatnega prostora, sem dal le kot eno prispodobo, da mora biti tudi prostor za nova spoznanja... (v biti pa si lahko omislimo tudi večji kufer, ko smo ga seveda sposobni nosit - za na primer več knjig, kot recimo ti... sam to je spet prispodoba, kajne...)

[butl]

pa je moj nacin pravzaprav prav tako delujoc, pa ceprav popolnoma drugacen.

 

Se ti res zdi popolnoma drugačen? A pol ga obsojaš /len, pokvarjen, baraba/ in ga pretepaš, če ne dela po tvojih pričakovanjih? A pol mu ne dovoliš, da bi za svoja dejanja sam nosil posledice in se na ta način učil? A pol ga poskušaš privezat nase in mu ne dovoliš, da bi sfrčal iz gnezda? A pol ga siliš, da dela tko, kot se tebi zdi prav /z jokom, z žrtviranjem, z nagrajevanjem, s podkupovanjem/? A pol se dereš nanj, da naj kar zgine, če ne razmišlja tko kt ti? A pol se ne pogovarjaš z njim, ga ne poslušaš? A pol ga ne spoštuješ? Dost zaenkrat.

 

[Ebor]

sej ni bil moj (avto).

 

pa tud ne sam moje knjige. recimo se 4 hariji poterji, a ves kaksne bukle so to!

in pol smo se na konc na mrtvo skregal zarad mojih barvic! x:Dx

ki da so ble pa ze cist prevec! pet dek pa to. haha!

jaja, prtljaga.

cimmanj je je, boljs je.

Vse najboljse, Matjaz! xrosex

(sory k tle, sam tle te vidm, si glih okol)

 

Ja heri poterji, o vem Marsa, vem, pri nas jih je bilo že 7, če me spomin ne vara..., no namest barvic bi se pa tudi lahko znajdla in uporabla raznobarvne kamnčke al pa bi risala v črnobeli tehniki (beri bi vzela en svinčnik in šilček, da ne napišem, da bi lahko risala tudi z ožganim koščkom lesa - tehnika oglje je menda jako popularna letos...) sam tolk...