Razsvetljenje

[*glas*]

Pravkar sem videl mojstra modrosti.

Bil je sicer v pasjem telesu, ampak vseeno..

Ampak če malo bolje razmislim, je to že najmanj tretji razsvetljeni pes, ki sem ga srečal ta mesec.. Kot da je na otokih izredno veliko razsvetljenih psov, nek zanimiv fenomen..

[*glas*]

... izbrisani praviš ...

 

Pa bodo dojeli, bodo na svoji koži preživeli lastno zlo ?

Izbrisani do ničesar ? ... ali izbrisani iz možnosti za napredek ?

 

... Bo s tem več zla na svetu, ker bodo šli v svoj disco club ... ali bo manj zla, ker jih zares več ne bo v univerzumu ... ?

 

Bodo šli v "nič" in ali se iz nič zopet kdaj kaj na novo porodi ? Ima nič spomin in s tem možnost za transformacijo, evolucijo ?

Ker, če izbrisani gredo v nič ... ali nič nima DNK-ja ? ... od kje potem nastane vso to zlo, kako obstaja zlo, od kdaj je zlo - do kdaj je zlo ?

 

Ko lahko dobiš odgovor na vsako vprašanje ki se ti porodi, je vsa umetnost le še v tem, če si znaš dovolj dobro vprašanje postaviti..

In ti si postavljaš zelo dobra vprašanja..

 

Proces se razsvetliti (skozi svetlobo), ali se razbliniti in razgraditi v sam nič, pripelje v enako "stanje".. Čeprav sta navidezno to dva nasprotna si dejanja, vseeno oba pripeljeta na enak Cilj, to kot da lahko po dveh kontra si straneh, prideš na enako mesto.. In to s čemer se tukaj ljudi straši, to je ravno tisto kamor moraš (bodo morali) iti, da dojameš/jo vse odgovore na vsa ta vprašanja, ki jih tukaj postavljaš..

 

 

In zlo kot tako obstaja le če ga dojemaš kot "zlo".. Ko si otrok si lahko jezen, razočaran (ali še kaj) na ljudi.. Kasneje ko se poglobiš v njih in v življenje, jih razumeš zakaj so taki in potem se ti mogoče lahko še smilijo, druga težka čustva (zamera, jeza,..) pa ne moreš več čutiti do njih.. Še kasneje, ko vse postaviš na svoje mesto, pa so vsi enako vredni in prav vsi opravljajo le svojo unikatno poslanstvo..

 

Stvarstvo pa je enako milo in nemilo tako do "zlodeja" kot do "svetnika", saj oba prideta tja od koder sta izšla, saj nič/nihče ne more priti ali oditi od drugod..

Zato ko nekomu želimo nekaj, zagotovo tja tudi sami pridemo.. saj se to avtomatsko zgodi, saj nismo ločeni od ničesa..

[*glas*]

Če preveč razmišljaš o temu od kod si prišel ali se usmerjaš na cilj kamor želiš priti,

potem lahko pozabiš o gravitaciji tega, kje se nahajaš ta trenutek..

[*glas*]

Ego finds the tasks that he cannot ever finish.. so he can be on the path "trying to finish" and it can be on that path of trying forewer.. and that is the masterplan of ego!

To try indefinitely toward the goals he cannot achieve.. it is the only way for him to justify its existence. Without endless struggles, the meaning for his existence would be lost.

That is also the reason why he likes to do a lot of spiritual things with a lot of rules, a lot of mechanical repetitions, meditations, spiritual praxis with strict rules, which bother him a lot and require from him a lot of effort.. And he naturally does a lot of mistakes trying to follow this unnatural rules.. but it doesn't matter, he will do much better next time "he said".. ...

So endless repetition of something unnatural, with a lot of struggles toward the goals he cannot ever accomplish.. the story of ego..

 

[janko]

 

Ego finds the tasks that he cannot ever finish.. so he can be on the path "trying to finish" and it can be on that path of trying forewer.. and that is the masterplan of ego!

To try indefinitely toward the goals he cannot achieve.. it is the only way for him to justify its existence. Without endless struggles, the meaning for his existence would be lost.

That is also the reason why he likes to do a lot of spiritual things with a lot of rules, a lot of mechanical repetitions, meditations, spiritual praxis with strict rules, which bother him a lot and require from him a lot of effort.. And he naturally does a lot of mistakes trying to follow this unnatural rules.. but it doesn't matter, he will do much better next time "he said".. ...

So endless repetition of something unnatural, with a lot of struggles toward the goals he cannot ever accomplish.. the story of ego..

glas :-)

pri vseh interpretacijah "ega" močno pogrešam najbolj enostavno stvar, katero pa točno in samo ego opravlja vrhunsko in to non stop. to je, da ti želi služiti... po liniji najmanjšega odpora, ves čas in ne glede na posledice.

imaš (ima kdo sploh) kakega takega partnerja, sodelavca.... ? razen ega? svojega seveda.

kaj hočem rečt?

ma nič. vsi imamo svoje poti in nobena ni lažja ali težja. vsakemu je njegova najtežja in iz enostavnega razloga tudi je, ker je pač njegova. ali moja. ali tvoja. ali kogaršnjekoli pač...

skratka... ne mi šinfat ega, ker brez njega ne bi nihče od nas niti iz plenic splezal.

[*glas*]

glas :-)

pri vseh interpretacijah "ega" močno pogrešam najbolj enostavno stvar, katero pa točno in samo ego opravlja vrhunsko in to non stop. to je, da ti želi služiti... po liniji najmanjšega odpora, ves čas in ne glede na posledice.

imaš (ima kdo sploh) kakega takega partnerja, sodelavca.... ? razen ega? svojega seveda.

kaj hočem rečt?

ma nič. vsi imamo svoje poti in nobena ni lažja ali težja. vsakemu je njegova najtežja in iz enostavnega razloga tudi je, ker je pač njegova. ali moja. ali tvoja. ali kogaršnjekoli pač...

skratka... ne mi šinfat ega, ker brez njega ne bi nihče od nas niti iz plenic splezal.

 

Zgornji angleški tekst lahko pove 10 različnih stvari 10-tim različnim ljudem..

 

Vsekakor če izhajaš iz vrednot tuzemeljskega življenja; je ego od nekdaj tvoj najboljši zaveznik, najbolj tesen prijatelj, je tvoj najbolj intimen prijatelj itd.. vse v zunanjem svetu je lahko le slabi približek tem kvalitetam.. saj zunanji svet je (lahko le slabo) zrcalo teh tvojih notranjih odnosov..

 

Ali pa če bi gledaš sposobnosti preživetja; je ego lahko vzornik vsakemu, ki se gre preživetvene teste v divjini ali kjerkoli.. je namreč najbolj trdoživ, neomajen, neskončno vstrajen in nadčloveško prilagodljiv, vse bo naredil da preživi, ampak res VSE..

 

In če iščeš vzornika za te kvalitete, potem ti je "on" glede tega lahko zagotovo največji vzornik.

Kapo dol, res.

[*glas*]

"Kdor živi v zaporu, je takšne usode deležen, ker je bil poželjiv in pohlepen.
Komur je dano kot vladarju v gradu živeti, si je moral to nagrado z mukami prislužiti..
Kdor ima notranji vid, se mu ni treba za vzročnost meniti,
a dokler ne dosežeš te stopnje, bi moral to skrivati.
Duše, mistiki, ki so nad fizični svet poleteli,
so se nad zakon vzroka in posledice dvignili."

Rumi

[janko]

Kaj je to? Čemu bi se človek sploh trudil to doseči.

 

Življenje je krog, tudi duša potuje v krogu. Rodi se kot nevednica in tekom reinkarnacij si širi svojo zavest in postaja čedalje bolj etična, dokler ne postane razsvetljena? Potem se konča potovanje v tej dimenziji in gre v naslednjo? Ali kako? Skratka, če se po tem potovanju, ko doseže rrazsvetljenje vrne spet na začetek, potem se sprašujem čemu bi se trudli doseči razsvetlenje, čemu imeti to za takšen dosežek?

 

Po drugi strani je pa to paradoksalno, "doseči razsvetljenje". Ubistvu treba le spoznat, da smo že razsvetljeni, kar nas ovira pred tem je le oblak UMa. Pred tem, da bi to v resnici spoznali. Najbolj zanimivo pri vsem temu pa je to, da vemo kaj je to razsvetljenje, pa vendar ga ne začutimo s celim človeškim bitjem. Ego, ki je identifikacija z UMom, je tako prebrisan, da se skrije in prebije kamorkoli hoče. In kjer je UM je ponavadi tudi EGO. Torej, če se tudim doseči razsvetljenje, če delam iz tega problem, ker nisem že razsvetljen, ker imam še vedno toliko identifikacije z umom, potem je to spet ego. Ego skozi zadnja vrata. EGO, ki se trudi nekam prispet. Po drugi strani pa vemo, da smo že tam. Vemo, naj bi bili. Tega tudi sam nisem dokončno občutil. In če prav razumem, potem ko si v tem stanju naj bi življenje živelo tebe in ne obratno, če lahko tako poimenujem te pojme. Življenje mene živi, kaj pa potem moj UN, a ga sploh še rabim? Pol sem skor tko kot rastline, in živali in narava, ko nekaj naredi pa niti ne ve zakaj, le naredi to. Čuti vzgib in to naredi, kaj pa presojanje in te zadeve? Potem vse to izgine, mar ne? Ampak ali življenje ve kako lahko preživimo v tem svetu. Ker je dosti ljudi, ki so na ta način zabredli. Drugi se pa preživljajo z denarjem in podporo drugih iskalcev resnice. Zakaj si pa recimo ne najdejo temu primerne službe. No, sem skrajno nepravičen. Saj vemo da vsi umetniki, sportniki, kulturniki, politiki, javna uprava živijo na račun ljudstva, in denarji tukaj niso majhni. Torej zakaj nebi mogel potem razsvetljeni človek živeti na račun drugih. No, saj drugi pridejo zato, ker jim nekaj daje, torej le ni vse tako nesmiselno. Denar damo tja, kjer čutimo da bomo nekaj dobili.. Pa če sem čisto iskren, je to spet čisto svoja zgodba. Predvsem zaradi pranja možganov sodobnega marketinga... Seveda! Obstaja trgovanja na materialnem nivoju, in na nivoju čustev. Zakaj bi moralo vse imeti ceno le na materialnem nivoju.

 

Torej razsvetljenje.. verjeetno obstaja tudi več stopenj. In zanimiv paradoks je tudi ta, da smo že na cilju, pa vendar slišimo toliko o osebnostni RASTI, o duhovnih ISKALCIH, o VIŠANJU zavesti. Kaj vse to pravzaprav pomeni? Torej, po eni strani sem že na cilju, po drugi morem pa še vedno zrasti. Raste MOJ um, MOJA zavest, MOJA duša. In ko bo vse to dovolj zrastlo bom razsvetljen? Ampak jest sem že razsvetljen, čemu potem potrebujem rast? Samo še malo, pa bom na cilju.. prihodnost. Ta pa ne obstaja – na najvišjem nivoju. Na nivoju uma, duše, rasti zavesti pa obstaja.

A bomo sploh kdaj raztumeli te pojme? Pa tudi če bi jih razumeli, a bi nam to kaj pomagalo? Vedno bomo našli nekaj, česar ne bomo razumeli. Ker vse to skušamo dojet preko uma, um je pa ustvarjen da postavlja vprašanja. In s tem ni nič narobe, ker na ta način rastemo. In spet, kdo raste? Naš um, naša zavest, naša duša? Po drugi strani pa vemo toliko o naravi, drevesih, živalih, o človeku.. Poglejte psihologijo, toliko vedo, pa jim to kaj pomaga. So zaradi tega kaj bolj človeški, imajo zaradi tega bolj pristne človeške odnost. Toliko vemo o drevesih, pa smo jih sposobni začutiti? Ne, ker jih spoznavamo le na površinskem nivoju, na umskem nivoju. Svet nalepk. Verjetno potrebujemo drugačno vrsto znanja, tisto znanje, ki nam bo širil zavest. Ki nam bo povedalo, da smo vsi eno, da smo vsi neomejeni in popolni takšni kakršni smo. Česar se pa ravno ne da dokazati, vsaj s temi tehnikami kot jih imamo v tem trenutku na razpolago. Pa je zato kaj manj veljavno? Da, za mnoge. Je pa sedaj tudi znanost že na tem nivoju, da priznava da stvari ki jih zaznomo s petimi čuti so le DELČEK tega, kar se v resnici dogaja. In da obstaja veliko stopenj, o katerih lahko govorimo in kjer obstajajo povsem različni zakoni. Na najvišji stopnji je vse ENO.

 

In spet, je sploh bistveno, da te stvari razumsko dojamemo? Lahko grem do drevesa pa si mislim da ga čutim in da sva povezana, vendar ga v resnici ne bom čutil, ne bom čutil njegove energije. Četudi imam zelo široko raven zavedanja, pa še vedno ne morem ostati v sedanjem trenutku (kar je razsvetljenje), brez miselnega toka, ki mi to preprečuje. Razmišljam o pozitivnih stvareh, kaj vse bi moral še naredit, kako bi to in ono.... a še vedno je to miselni tok, ki mi preprečuje začutit globljo stran življenja, še vedno je to tisti nesmiselni tok, ki se ponavlja in mi kuri energijo.. Ego skozi zadnja vrata... Če delam problem iz tega, je to spet ego.

 

..Tako zgubljeni v delu, tako zgubljeni v razmišljanju, da smo pozabili zgolj BITI, biti v sedanjem trenutku.

 

Če povzamem, protislovje med tem, da smo že na cilju, in da osebnostno rastemo. Ker nek del v nas raste, ki v drugih ljudeh očitno ne. Imamo neko širšo sliko. Zdej me pa zanima, zakaj ravno JAZ? In predvsem kateri del mene? UM, duša, podzavest ali stopnja zavesti.

 

In spet, če bi bil razsvetljen vaše mnenje nebi vplivalo na moje počutje, tako pa verjetno bo. Ker se identificiram s tem postom, ker je ta post JAZ. In če boste napadli ta post boste napadli MENE. Lahko pričakujete, da se bom na vso moč branil. Še huje pa je, če boste vse skupej ignorirali.

 

Mater sem pameten...

 

Kteri del mene je to pisal?

Naključno, če le ta sploh obstajajo, sem zalutal, na tolr temo.

na njen začetek.

in pogledam datum.

in začnem brati.

vsebine ne bom komentiru, ne tko, ne tko.

se pa vprašam... in me zanima...

kaj je zdej s tem modelpom?

 

modelom, oz. žensko, ki je tole spisala

Popravljeno 17. junij 2020 -> janko

[*glas*]

Znotraj imaš neustavljivo željo, ki želi da se razblineš v ničnost in postaneš vse..

a sočasno imaš v sebi neustavljivo željo, ki želi, da se jasno omejiš v "to kar si" in zavzameš "svoje" stališče in se za njega boriš z vsemi, ki temu nasprotujejo..

In tudi v ozadju teh dveh notranjih sil, je isti princip, ki ustvarja vse dualnosti v kreaciji in vse ostale dualnosti v vesolju, družbi, ljudeh, naravi.. kjer je vsak par neke dualnosti v sporu med sabo in se bori za prevlado..

ampak če ta boj dualnosti postane smrtni boj, pride seveda do samuničenja.. če pa ta boj postaja bolj in bolj mil in slej ko prej postane kot ples dveh plesalcev, pa se zgodi nevedoč prestop v harmoični ples dveh polov..

In trenutno so na široko odprta "vrata prestopa", ki ti lahko pomagajo izstopiti iz tega boja, v tej/h dualnosti/h in stopiti na pot harmonije, ki ti pomaga vstopiti na kolektivno pot človeštva (in izstopiti in samosvoje osebne poti)..

skozi to povezanost nato doživeti tudi to najglobljo izpolnitev (tudi v temu) fizičemu svetu in ne samo v višjih sferah ali drugih dimenzijah..

Če se ta izkušnja zate dogaja sedaj prvič, je to tudi znak, da se kasneje (zelo kmalu) odprejo vrata tudi še v mnogo višje duhovne realnosti..

vso to in še kaj več se nahaja na naši poti iz dualnosti v singularnost..

[janko]

glas... "kdo" je avtor teh misli zgoraj, ki si jih objavil?

ali... od kje so vzete?

ker...

mi je takoooooo zelooooo znano.

če izvzamem slovnične napake in nekaj besed, ki ves koncept pri meni postavijo pod welik vprašaj, me kljub temu zanima, kdo je to sestavil.

[janko]

Zgornji angleški tekst lahko pove 10 različnih stvari 10-tim različnim ljudem..

 

Vsekakor če izhajaš iz vrednot tuzemeljskega življenja; je ego od nekdaj tvoj najboljši zaveznik, najbolj tesen prijatelj, je tvoj najbolj intimen prijatelj itd.. vse v zunanjem svetu je lahko le slabi približek tem kvalitetam.. saj zunanji svet je (lahko le slabo) zrcalo teh tvojih notranjih odnosov..

 

Ali pa če bi gledaš sposobnosti preživetja; je ego lahko vzornik vsakemu, ki se gre preživetvene teste v divjini ali kjerkoli.. je namreč najbolj trdoživ, neomajen, neskončno vstrajen in nadčloveško prilagodljiv, vse bo naredil da preživi, ampak res VSE..

 

In če iščeš vzornika za te kvalitete, potem ti je "on" glede tega lahko zagotovo največji vzornik.

Kapo dol, res.

lej... bom pokomentiru samo poboldano.

ne, ne iščem vzornika, na nobenem področju. priznavam in hvaležen pa sem vsem, ki so mi tako ali drugače prekrižali pot. iz prav vseh srečanj je menda neko sporočilo, pa čeprav ga spregledam-o, ali si ga napačno razložimo. in če je že vsako srečanje sporočilo... kakšno ima potem šele ego???

skratka, ne šinfat ega, plis.

če pa umakneš za moment še masko pokroviteljstva, pa boš mogoče pomislil tut na idejo, da mogoče ni glih neki smiselnega šinfat... spljoh....

in še neki, s čimer se tut jaz občasno ubadam, zalo resno...

zakaj se ukvarjat s komerkoli... spljoh?

no... in glih zato me je tut pritegnil tvoj post mal višje in me res zanima avtor.

[*glas*]

skratka, ne šinfat ega, plis.

če pa umakneš za moment še masko pokroviteljstva, pa boš mogoče pomislil tut na idejo, da mogoče ni glih neki smiselnega šinfat... spljoh....

 

Saj jaz ne šinfam ega, ego samo igra glavno vlogo v enem od mojih zgornjih postov, kjer je opisan kot superjunak v izrednih okoiščinah..

 

 

in glih zato me je tut pritegnil tvoj post mal višje in me res zanima avtor.

 

Avtor vseh postov, (kjer avtorja ne navedem posebno), sem jaz..

tudi tega ja, ki te je pritegnil ja..