Razsvetljenje

[*glas*]

Eeee...fantje...a ma kdo od vas družino...mislm....ženo, otroke?

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_kisses.gif

 

Mislim, da nebo dosti odgovorov.. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Kaj te zanima? Kako nastanejo tako zblojeni ljudje in ljudje z toliko odvečnega časa za take tematike?

 

Ampak vbistvu je to tako, da eni smo to prinesli s sabo, kar pomeni, da redirka, ki bi mogla biti ob rojstvu ni čisto primla, drugo je vibracija duše, ki prebije še tako težo ali togost materije.. eni pa doživijo kake bližnje smrti ipd, pa se jim potem vse to odpre, kar so imeli poprej fiksno zaprto..

 

Če pa ti odgovorim na zgornje pa ja, itak da ja, polni nabor življenjskih izkušenj, zakaj ne bi probal vse to, če si že v telesni izkušnji.. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Vzhodna ideja kaj je duhovno je itak že čist za časom.. Duhovno je vse v kar se vržeš.. ker duhovnost si ti sam in jo prinašaš vse v to kar vstopaš..

[rudi.rudi.]

Glas

Ti meni samo povej ta tvoj (nedavni hobi )si renkarniran ali nisi ,si ko si bil otrok mami govoril,da si že enkrat živel in to dan na dan!

Iluzija sanj povezane z temo so pri otroku lahko le samo strah,ki ga doživlja vsak otrok pred temo !

Če , ni nič od tega ,beri mojo resnico pa bova potem razpravljala:Ne vem koliko si star, kajti to vse je povezano z zrelostjo ali kilometrino oziroma več se ti zgodi več veš in lahko več analiziraš.

[*glas*]

Glas

Ti meni samo povej ta tvoj (nedavni hobi )si renkarniran ali nisi ,si ko si bil otrok mami govoril,da si že enkrat živel in to dan na dan!

Iluzija sanj povezane z temo so pri otroku lahko le samo strah,ki ga doživlja vsak otrok pred temo !

Če , ni nič od tega ,beri mojo resnico pa bova potem razpravljala:Ne vem koliko si star, kajti to vse je povezano z zrelostjo ali kilometrino oziroma več se ti zgodi več veš in lahko več analiziraš.

 

Kake opcije imam ali sem inkarniran ali pa sem ... kaj?

Otrok, sanje, strahovi,... Kaj okrog tega, ne razumem vprašanja..

Če ni nič od česa?

O tvoji resnici seveda lahko razporavljama, ali analizirama, kaj se pač želi analizirati..

[rudi.rudi.]

Kaj si mislil o tem tvojem hobiju ! - budnost /spanje/ budnost malo povej o tem stanju o tem tvojem hobiju ali je vse to le ,kar kar nekaj !

 

Povej mi še kaj o iluziji sanj !

In kaj si zaznal ,ko si prešel v lucidno stanje !

 

Daj malo opiši !

 

Ne sekiraj se kaj bodo drugi rekli ; vsi drugi ,ki se bojijo govoriti o svojih opažanjih in občutkih in doživetjih pač ne vedo ,da so take teme in pogovori na forumih brez vezne in je bolje,da se umaknejo.

[*glas*]

Ja me mika da bi se kar zagnal v vse te tematike, ki jih načenjaš, ampak bi prej rad par stavari razčistil, saj imam občutek da jih preskakuješ ali namensko puščaš ob strani..

Zgoraj si me recimo vprašal, ali sem inkarniran ali ne?!

Tako da v štartu prosim razloži, zakaj bi me nekaj takega sploh vprašal,.. Kaj ti ta izraz sploh pomeni "inkarniran", da to sploh tako vprašaš?! Potem pa tudi ti sam potem povej ali si ti inkarniran ali ne!

Ker jaz (in mnogo drugih) si pod pojmom inkarnacija prestavlja, da bivaš trenutno vfizičnem telesu in tipkaš po tipkovnici.. mogoče pa rudi.rudi sploh inkarniran ni, ampak je kot neutelešeno bitje, pač našlo način kako oddajati v matrico interneta in se udejanjati svoje mentalne koncepte, podobno kot jih udejanjamo tudi vsi mi, ki smo tudi fizično utelešena bitja in komuniciramo tukaj poreko forumov, brez fizičnega stika in zato brez omejitev telesa..

 

Preden pa bom začel pisati o lucidnosti, nato o zavestnih prehodih med "tu/do tam/do tu", pa še bom prej razmislil v katero temo bom to začel vse to odgovarjati..

 

Še prej pa je na mestu odgovor, da glede nato, da se ukvarjaš veliko z medprostorom, z prehodom duš(e), me zanima kakšen je pa potem tvoj pogled na razsvetljenje (če smo sedaj tukaj že ravno v tej tematiki)?? Ali kako se ti ideja razsvetljenja vključuje v vsa tvoja doživetja, ki jih sam tako intenzivno opisuješ (tam v tvoji temi).. Ali sam vidiš izhod duš(e) iz tega večnega boja? Boja, da bi si prosvojila svoj košček pod svobodnim "soncem", na račun drugih, ki jim to pač zato ne bo uspelo??

A je zate to potem razsvetljenje ali kaj?

Ali je to po tvoje razsvetljenje ta prestop v "arhivni čas"?

[rudi.rudi.]

Glas :

 

Človek živi in nekoč umre.

Življenje je zavest,ki se pretaka skozi čas, kajti v fizičnem telesu je čas kot doseganje neke police v višini ,ki prideš do nje in vidiš kaj je na njej.Vsaka naslednja polica je višje od te,ki si jo dosegel.

 

Toda korenine tvojega rojstva so na dnu od kjer si začel osvajati te police.

 

Ko umreš si zablokiran na nivoju neke zadnje police,ki si jo dosegel,ker se nič več ne vzpenjaš ostaneš tam ,čas se ustavi, ujet si in to je arhivna niša .

 

Nit življenja ,kjer se vleče v recimo v višino ,oziroma čas ki teče vedno vleče za seboj tudi preteklost in ta preteklost ki je privezana na to nit pride enkrat mimo tvoje police oziroma arhivne niše.Samo od tvoje breztelesne energije pa je odvisno ali vskočiš v neko otroško telo ,takrat ko pride mimo polica tvojega prejšnjega rojstva in to v katerokoli mlado otroško telo,lahko tudi v svoje prvo.

Smrt ni nič drugega kot vračanje v preteklost.

 

Sliši se še tako nemogoče ; toda tako je.

 

Vsako rojeno telo ni nič drugega ,kot seganje na police v prihodnji čas ,v bistvu pa ostaneš vedno v času svojega rojstva,ko pa umreš si tam kjer si začel.

[alef]

Eeee...fantje...a ma kdo od vas družino...mislm....ženo, otroke?

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_kisses.gif

Glede na prebrano, bolje da ne... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

Otroke je treba tudi vzgajat... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif

[*glas*]

Glas :

Človek živi in nekoč umre...

...

 

Ja nisi prišel ravno po izmenjavo mnenj kot opažam.. tudi o razsvetljenju očitno nimaš še mnenja, saj ti doživetja ne nudijo o njemu nekih odgovorov..

Potemtakem si sem verjetno prišel le opozorit nase da obstajaš.. nas malo podregat.. Ja saj bom se pridružil tja v tvojo temo, pa bomo rekli kako http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Si zelo zanimiv, že zato ker greš po tako unikatni poti..

[alef]

Ja nisi prišel ravno po izmenjavo mnenj kot opažam.. tudi o razsvetljenju očitno nimaš še mnenja, saj ti doživetja ne nudijo o njemu nekih odgovorov..

Potemtakem si sem verjetno prišel le opozorit nase da obstajaš.. nas malo podregat.. Ja saj bom se pridružil tja v tvojo temo, pa bomo rekli kako http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Si zelo zanimiv, že zato ker greš po tako unikatni poti..

Odgovor velja za vse tu noter prisotne duhovne "znalce in učitelje" - to je, po mojem mnenju, tudi edini razlog njihove prisotnosti na forumu.

Vsi ne morete imeti prav, nihče se z nikomer ne strinja... http://www.cosgan.de/images/smilie/konfus/a080.gif

Komu torej verjeti?

Nikomur, razen sebi... http://www.cosgan.de/images/smilie/liebe/a015.gif

[angelit]

Glas :

 

Človek živi in nekoč umre.

Življenje je zavest,ki se pretaka skozi čas, kajti v fizičnem telesu je čas kot doseganje neke police v višini ,ki prideš do nje in vidiš kaj je na njej.Vsaka naslednja polica je višje od te,ki si jo dosegel.

 

Toda korenine tvojega rojstva so na dnu od kjer si začel osvajati te police.

 

Ko umreš si zablokiran na nivoju neke zadnje police,ki si jo dosegel,ker se nič več ne vzpenjaš ostaneš tam ,čas se ustavi, ujet si in to je arhivna niša .

 

Nit življenja ,kjer se vleče v recimo v višino ,oziroma čas ki teče vedno vleče za seboj tudi preteklost in ta preteklost ki je privezana na to nit pride enkrat mimo tvoje police oziroma arhivne niše.Samo od tvoje breztelesne energije pa je odvisno ali vskočiš v neko otroško telo ,takrat ko pride mimo polica tvojega prejšnjega rojstva in to v katerokoli mlado otroško telo,lahko tudi v svoje prvo.

Smrt ni nič drugega kot vračanje v preteklost.

 

Sliši se še tako nemogoče ; toda tako je.

 

Vsako rojeno telo ni nič drugega ,kot seganje na police v prihodnji čas ,v bistvu pa ostaneš vedno v času svojega rojstva,ko pa umreš si tam kjer si začel.

wow

 

ful zanimivo razmišljanje.jaz tudi mislim, da ne bo nobene odrešitve. si tam kjer si, oz si nehal. jaz se soočam z realnostjo možnosti bivanja v takšnem realnem svetu... čudežev ni... si to kar misliš, zdaj ali nasplošno... to je tvoja realnost.

 

ni nobene odrešitve po smrti. duša je ista, polna svojih zadev, zdaj se zresnimo pač... kaj si želimo... storiti drugemu, to kar počnemo sebi. zato - zdaj- bodi super, zdaj in pol laufamo naprej.

 

izražam se kot zmorem, to je moj max na moji ravni. sem vesela, da nikoli nisem čutila potrebe po kletvicah. im tough. yeah

[*glas*]

Človek kot bitje ni tako zelo drugačno vsem ostalim bitjem, saj tudi človek le hodi za svojimi idejami, sledi svojim hrepenenjem, uboga vrednote, ki si jih je sam zastavil ali jih je povzel od družine ali družbe..

 

In temu ves čas sledi, to je generator njegove volje, volje po premikanju, po premagovanju ovir, po razvoju, po širitvi.. Tudi njegovi temni deli so mu lahko v pomoč; strahovi ga lahko tudi odvračajo, da ne počne določenih “bedarij” in tako le ostaja "na svoji poti", ki si jo strogo začrtal.. Bodi dober in boš imel dobro karmo, ne delaj tega ker boš kaznovan, ne hodi do roba ker boš padel preko, če je vroče ne prijemaj ker se boš opekel,..

 

In vsi ti programi "ostajanja na poti" se lahko nadaljujejo tudi v neskončnost, lahko premagaš fizično smrt, lahko se inkarniraš in rojevaš v neskončnost, lahko ti tudi rojevanje in umiranje postane odveč in se samoustvariš kot svetlobno telo in le bivaš v vseh prostranstvih ki ti tako postanejo na voljo. Lahko si vedno višje, lahko si vedno širši in kreiraš že vesolja, realnosti, dimenzije,... In tudi če je ta korenček pred tabo v obliki razvoja dobožanstva ali v obliki pojma razsvetljenje in je do tega korenčka nakazana ena sufisticirana pot in imaš zato prav določene korake, ki jih še moraš narediti do "tega cilja".. se v trenutku resnične izkušnje lahko zaveš, da je to le neskončna pot do korenčka, ki se bo vedno le izmikal, tudi v neskončnost če si boš to želel.. Korenček se bo izmikal tako dolgo, dokler bo nekdo pripravljen hoditi za njim. In to korakanje je tisto, ki vzdržuje celotni obstoj kozmosa, vso kreacijo bitij, kreacijo vseh oblik in vseh vesolij.

 

Torej je tudi obljuba korenčka in iluzija ta, ki je potrebna, da sploh hodiš za tem korenčkom. Tudi iluzija je potrebna, je dobra in ima sama božanski namen. Če bi osel, ki hodi za korenčkom in s hojo tako poganja kolo mlina se ozavestil in dojel da je obljuba korenčka pred nosom iluzorna, bi seveda prenehal korakati in celotno kroženje bi se ustavilo.

 

Kroženje pa zajema vso kreacijo, vse kar je manifestirano ima cikle, kroži v krogu, ki vbistvu ni krog ampak spirala razvoja (gor ali dol). In vse kar obstaja kjerkoli, se poganja z obljubo in premikanjem proti tej obljubi, ni važno na kateri ravni razvoja si, saj se vedno trudiš priti na naslednjo..

 

http://www.newstatesman.com/sites/default/files/styles/nodeimage/public/blogs_2015/07/4469318003_fa7d3f51b0_o.jpg?itok=xgyND1-A

 

 

 

 

Ampak če ne odkriješ kje si začel to svojo pot, se vseeno nikdar ne spoznaš. Če je vesolje nastalo iz velikega poka, se tja tudi povrne (dobro velik pok je le ideja..).. Kar hočem povedati je, da če ne veš od kje si začel, da ni nujno da karkoli veš o Izvornem Sebi ali o Izvoru Vsega. In karkoli ima začetek ima tudi konec!

 

Zato pa je tudi vprašanje začetka bistveno, kot je bistveno tudi vprašanje konca. In konec in začetek se vedno stikata. In točka konca je za bitja, ki imajo začetek zelo pomembna.

 

A na spirali razvoja, konca in začetka seveda ne moremo najti, saj se pri vsakem približanju začne le nov krog (na novi ravni) in je konec (kot tudi začetek) nedosegljiv. Kar nakazuje da obstaja še ena realnost izven te spirale, ki je izvorna, ki je ustvarila zakonitosti spirale in druge zakonitosti vseh realnosti.

[rudi.rudi.]

Ja nisi prišel ravno po izmenjavo mnenj kot opažam.. tudi o razsvetljenju očitno nimaš še mnenja, saj ti doživetja ne nudijo o njemu nekih odgovorov..

Potemtakem si sem verjetno prišel le opozorit nase da obstajaš.. nas malo podregat.. Ja saj bom se pridružil tja v tvojo temo, pa bomo rekli kako http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Si zelo zanimiv, že zato ker greš po tako unikatni poti..

Človeški možgani so kreativni,z njimi lahko z filozofiranjem razsvetliš v nedogled,tudi lahko prideš v neomejene vode filozofije,kaj hočem povedati .

Današnji filozofi posebno mladi,ki jih zastrupi kak film o matricah lahko bluzijo v dobesedno neskončnost. Za take razsvetljence ni ovir.

V bistvu je pa vse čisto enostavno ,preprosto ,samo doživeti moraš nekaj ,kar nisi do sedaj in si praviš "a tako je to ,zanimivo ! "

[rudi.rudi.]

wow

 

ful zanimivo razmišljanje.jaz tudi mislim, da ne bo nobene odrešitve. si tam kjer si, oz si nehal. jaz se soočam z realnostjo možnosti bivanja v takšnem realnem svetu... čudežev ni... si to kar misliš, zdaj ali nasplošno... to je tvoja realnost.

 

ni nobene odrešitve po smrti. duša je ista, polna svojih zadev, zdaj se zresnimo pač... kaj si želimo... storiti drugemu, to kar počnemo sebi. zato - zdaj- bodi super, zdaj in pol laufamo naprej.

 

izražam se kot zmorem, to je moj max na moji ravni. sem vesela, da nikoli nisem čutila potrebe po kletvicah. im tough. yeah

Točno to kar si napisal-a ,tako je vse realne stvari so preproste.

[rudi.rudi.]

Človek kot bitje ni tako zelo drugačno vsem ostalim bitjem, saj tudi človek le hodi za svojimi idejami, sledi svojim hrepenenjem, uboga vrednote, ki si jih je sam zastavil ali jih je povzel od družine ali družbe..

 

In temu ves čas sledi, to je generator njegove volje, volje po premikanju, po premagovanju ovir, po razvoju, po širitvi.. Tudi njegovi temni deli so mu lahko v pomoč; strahovi ga lahko tudi odvračajo, da ne počne določenih “bedarij” in tako le ostaja "na svoji poti", ki si jo strogo začrtal.. Bodi dober in boš imel dobro karmo, ne delaj tega ker boš kaznovan, ne hodi do roba ker boš padel preko, če je vroče ne prijemaj ker se boš opekel,..

 

In vsi ti programi "ostajanja na poti" se lahko nadaljujejo tudi v neskončnost, lahko premagaš fizično smrt, lahko se inkarniraš in rojevaš v neskončnost, lahko ti tudi rojevanje in umiranje postane odveč in se samoustvariš kot svetlobno telo in le bivaš v vseh prostranstvih ki ti tako postanejo na voljo. Lahko si vedno višje, lahko si vedno širši in kreiraš že vesolja, realnosti, dimenzije,... In tudi če je ta korenček pred tabo v obliki razvoja dobožanstva ali v obliki pojma razsvetljenje in je do tega korenčka nakazana ena sufisticirana pot in imaš zato prav določene korake, ki jih še moraš narediti do "tega cilja".. se v trenutku resnične izkušnje lahko zaveš, da je to le neskončna pot do korenčka, ki se bo vedno le izmikal, tudi v neskončnost če si boš to želel.. Korenček se bo izmikal tako dolgo, dokler bo nekdo pripravljen hoditi za njim. In to korakanje je tisto, ki vzdržuje celotni obstoj kozmosa, vso kreacijo bitij, kreacijo vseh oblik in vseh vesolij.

 

Torej je tudi obljuba korenčka in iluzija ta, ki je potrebna, da sploh hodiš za tem korenčkom. Tudi iluzija je potrebna, je dobra in ima sama božanski namen. Če bi osel, ki hodi za korenčkom in s hojo tako poganja kolo mlina se ozavestil in dojel da je obljuba korenčka pred nosom iluzorna, bi seveda prenehal korakati in celotno kroženje bi se ustavilo.

 

Kroženje pa zajema vso kreacijo, vse kar je manifestirano ima cikle, kroži v krogu, ki vbistvu ni krog ampak spirala razvoja (gor ali dol). In vse kar obstaja kjerkoli, se poganja z obljubo in premikanjem proti tej obljubi, ni važno na kateri ravni razvoja si, saj se vedno trudiš priti na naslednjo..

 

http://www.newstatesman.com/sites/default/files/styles/nodeimage/public/blogs_2015/07/4469318003_fa7d3f51b0_o.jpg?itok=xgyND1-A

 

 

 

 

Ampak če ne odkriješ kje si začel to svojo pot, se vseeno nikdar ne spoznaš. Če je vesolje nastalo iz velikega poka, se tja tudi povrne (dobro velik pok je le ideja..).. Kar hočem povedati je, da če ne veš od kje si začel, da ni nujno da karkoli veš o Izvornem Sebi ali o Izvoru Vsega. In karkoli ima začetek ima tudi konec!

 

Zato pa je tudi vprašanje začetka bistveno, kot je bistveno tudi vprašanje konca. In konec in začetek se vedno stikata. In točka konca je za bitja, ki imajo začetek zelo pomembna.

 

A na spirali razvoja, konca in začetka seveda ne moremo najti, saj se pri vsakem približanju začne le nov krog (na novi ravni) in je konec (kot tudi začetek) nedosegljiv. Kar nakazuje da obstaja še ena realnost izven te spirale, ki je izvorna, ki je ustvarila zakonitosti spirale in druge zakonitosti vseh realnosti.

Vse stvari imajo svoje nasprotje in oba konca se na vsake toliko časa prekrižata.

Tudi" zlo "mora obstajati ,ker je to neko merilo ,da veš kaj ali koliko je vredno "dobro",ki je nasprotje od zla.

[*glas*]

če bi se sedaj vrnil v svojo preteklost in preprečil, da bi bil spočet, bi ustvaril realnost, kjer se ne bi začel, kar bi po eni strani povzročilo tvoj nezačetek, ali celo neobstoj, ampak ne v tej realnosti, saj v tej realnosti že obstajaš in v tej različici realnosti bi to pomenilo le da bi izginil tvoj začetek, obstajal pa bi vseeno še naprej.. Tako bi vbistvu postal bitje brez začetka. In če razumevamo da vse kar ima začetek ima tudi konec, se nato zate to spremeni na način, da če nimaš več začetka tudi konca nimaš in bi postal zaključena zanka, ki je zaokrožena sama vase in se le ponavlja sama od sebe in se zaokrožuje vedno le sama v sebe, brez da ji lahko kjerkoli najdeš konec ali začetek.. Postal bi nekaj kar ni nastalo a vseeno obstaja, nekaj kar je, čeprav ni od nikoder prišlo, nekaj kar se le dogaja, čeprav nima začetka in spomina od kod je prišlo.. bitje za katerega se vnaprej ne ve kam gre, od kod prihaja in kam hodi.. bitje ki pot izbira le z koraki ki jih koraka.. nič druga razen korakanja in izkušanja korakov pa ne obstaja več

[mgd]

 

če bi se sedaj vrnil v svojo preteklost in preprečil, da bi bil spočet, bi ustvaril realnost, kjer se ne bi začel, kar bi po eni strani povzročilo tvoj nezačetek, ali celo neobstoj, ampak ne v tej realnosti, saj v tej realnosti že obstajaš in v tej različici realnosti bi to pomenilo le da bi izginil tvoj začetek, obstajal pa bi vseeno še naprej.. Tako bi vbistvu postal bitje brez začetka. In če razumevamo da vse kar ima začetek ima tudi konec, se nato zate to spremeni na način, da če nimaš več začetka tudi konca nimaš in bi postal zaključena zanka, ki je zaokrožena sama vase in se le ponavlja sama od sebe in se zaokrožuje vedno le sama v sebe, brez da ji lahko kjerkoli najdeš konec ali začetek.. Postal bi nekaj kar ni nastalo a vseeno obstaja, nekaj kar je, čeprav ni od nikoder prišlo, nekaj kar se le dogaja, čeprav nima začetka in spomina od kod je prišlo.. bitje za katerega se vnaprej ne ve kam gre, od kod prihaja in kam hodi.. bitje ki pot izbira le z koraki ki jih koraka.. nič druga razen korakanja in izkušanja korakov pa ne obstaja več

 

Ti si tist, ki je izkuševalec, ne tisto kar izkušaš. Ti že si večen, nikol ni blo časa ko ne bi obstajal.

[*glas*]

"..in ko se vrnemo o iskrenosti pa seveda ja.. če zmoreš biti vsaj sekundo iskreno jezen je to več vredno, kot če si destletja v plansko generiranem izražanju veselja, saj iskrenosti ni mar glede česa je iskrena, ampak ji je mar, da je iskrena do tega "kar je".. Izražanje tega kar nisi, na dolgi rok le jemlje energijo in to te skrene iz tvoje spontane naravne poti,.. izražanje tega kar si, pa ne samo da ti daje energijo, ampak te predvsem tudi osvobaja, kot to kar si.. Če pa gremo nazaj na tisto čustveno lestvico na kateri so nanizana vsa čustva in ena vibrirajo višje, druga nižje (višje, ki je vedno napram nižjemu).. Se lahko nekdo potem tudi odloči, da bo vložil ves zavestni fokus, da bi vibriral le še najvišja čustva, ostala pa namensko odstranil iz sebe.. (v ozadju tega namena je ponavadi osebnostna želja po razsvetljenju) in to lahko postane malo manj ali malo bolj zaresen hobi.. koliko pač kdo da pomembnosti temu in verjame, da je to potrebno na tej poti.. Potem pa je tukaj še vprašanje zaslug. Kdo ima potem zaslugo za vse to? A bi oseba, ki ji to uspe lahko bila "vse to", če se ne bi imela s kom primerjati? A bi lahko sebe definirala kot "popolnega", če ne bi imel vedno na voljo obilico vseh teh, ki po teh pravilih še niso popolni? Pa tudi popoln je (kdaj in kdaj) že vsak zase,.. saj le na podlagi svojih lastnih pričakovanj in pogledov na svet (prepričanj), ki jih postaviš sam sebi kot pravila igre, dojemaš svojo popolnost.. in jih nato izpolniš in se nato na podlagi samopostavljenih pravil primerjaš nato z nekom od zunaj, ki jih seveda potem težko izpolni.. če pa taka oseba najde slepega sledilca, se pa zna tudi to zgoditi.. ampak zelo redko.. sam bi rekel, da se to v praksi skoraj nikdar ne zgodi.

 

[*glas*]

Enkrat sem zaslišal izjavo, "ego ne obstaja!" in v trenutku začutil, da je to res.. nato sem se sprehajal med obema pogledima (ko obstaja in ko ne) in oba pogleda sta lahko praktična - vsak za svoj namen.. A vseeno sem se želel zadržati v realnostih kjer "ego ne obstaja".. Saj me je zanimalo kaj bi potem v tem modelu še ustvarjalo ta neravnovesja v svetu, ki jih tukaj zelo radi pripišemo egu.. Z egom zelo radi označimo primitivno, sebično ali neduhovno.. Ampak ker poznam tudi ogromno ljudi, ki sicer ne izražajo svojih višjih duhovnih plasti samih sebe in imajo vseeno mnogo manj ega kot določeni, ki te dele sebe že izražajo, je to lahko potem tudi v prid temu pogledu, ki sem ga zgoraj omenil in daje boljšo sliko realnosti.. Nato je prišel naslednji odgovor, ali nadaljevanje prejšnje izjave: Ego ne obstaja, obstaja edino program "prevelika pomembnost"! In ko duhoven ali neduhoven človek daje preveliko pomembnost na karkoli, si ustvarja trenutno neravnovesje (ali si tam ustvarja ego).. Oziroma ker mu je tisto nekaj lahko tako zelo pomembno, da temu pripisuje že sveto pomebnost, mora to svetost braniti tudi energetsko ali osebnostno,.. Recimo v pogovorih tudi z dokazovanjem svojega prav, napram drugega.. Zato recimo ko sem nečesu dozoriš, potem tega ne rabiš več braniti, vsaj ne na način, da bi s tem ohranjal "to kar si". Še prej pa to sestavljaš, ker to še iščeš.. in tudi s tem ni nič narobe, saj nisi/nisem zaradi tega nič manj.. in tudi želim vsem, da se ne bi zaradi tega ker še kaj iščejo "počutili manj". Saj potem mnogi (med tem ko iščejo) zardi tega začnejo to prikrivati in med iskanjem kričijo o svoji resnici, saj če nebi, bi se morali soočiti s tem "manj", ki sploh ni realen iz izhaja iz druge točke nerazumevanja celotnega procesa.. Saj tudi "prevelika pomembnost" na biti popoln, je le odvečen potencial, ki ga je treba ves čas vzdrževati.. s tem tipom pomembnostji recimo, ne moreš ustvariti zdravih odnosov z ostalimi, ampak le povezave učitelj / učenec, ostale povezave pa se slej spreveržejo v dokazovanja ali celo boj, tekmo, dokazovanja.. saj "popolna" oseba slej ko prej dobi naval, ko se želi postaviti nad, nato pa ji okolica lahko to ali dovoli ali to zavrne (zavrača),.. ker pa trajno zavrniti me more, dokler ta nekdo k temu teži ves čas, pa lahko to motnjo le odstrani iz svoje realnosti.. ali pa jo da malo na stran in jo pošpega še kdaj kasneje.. kot znimivost, ki ima tudi možnost spremembe, ampak na svoj unikaten način.."

[*glas*]

Življenje teče samo in vse je ves čas v interakciji z vsem. Da se pa sredi tega toka pojavi misel, ki se želi začeti s tem procesom ukvarjati ali se spraševati po življenju samem, to potem nakazuje na "nekaj", kar se je najprej od življenja ločilo in se sedaj, ko misli, da je ločeno od življenja, se želi pač spraševati; Kaj je življenje?

Ni pa možno namreč ločiti ničesar, kar je del življenja, vstran od njega. In del življenja je VSE. Dokler obstaja koncept, da se ti sam lahko ločiš od svoje misli, tako dolgo bo obstajala tudi ta ena misel, ki se bo počutila ločeno od VSEGA in se bo po temu nato zelo vstrajno vpraševala. Čeprav je vse to iluzija, saj niti sam ne moreš biti ločen od svoje misli, niti od okolice, niti od vsega, saj obstajaš le zaradi interakcije med "tabo" in med ostalim. In ko razumeš, da je to le večna interakcija, dobi "to nekaj" kar so te naučili da si "ti", popolnoma dug pomen...
Tudi "ti" si le skupek bitij, ki so pravkar v medsebojni interakciji in med sabo tvorijo neskončno število procesov, ki jih sedaj dojemaš ko "sebe".

Te interakcije so tudi vse energije, ki jih lahko čutimo v telesu, ti premiki so lahko čustveni, energijski, mentalni itd.. Nisi pa to ti, vsaj ne na način, da bi lahko ta "delček procesov" zamejil in ga imenoval kot svojega, bolj kot je "tvoje" vse ostalo..

 

 

[*glas*]

Obstaja samo eno in edino Življenje, ki se odloči pojaviti iz nepojavnosti in nato se to življenje odloči realizirati/pojaviti skozi neskončne ideje, navdihe, oblike in pojavnosti..

Življenje nato postane tudi interakcija samega do sebe, torej interakcija vseh teh oblik pojavnosti med sabo..

Zakaj je "posamezni obliki" to Celoto življenja tako težko doživeti?

[*glas*]

... očitno se še ne spomniš nobenega tvojega prejšnjega ali vzporednega lajfa ... in očitno ne poznaš povezav s tem lajfom ...

 

Seveda se spomnim.. vključno z vsem tem vedenjem in še vsem ostalim.. govorim o izvorni ničnosti in pojavnosti.. Življenje ali vir, ki se vrne sam vase in se nato iz sebe tudi odloči pojaviti.. Odloči se lahko pojaviti tudi kot neskončno dimenzij, oblik, bitij, itd.. In ta bitja dobijo osebno zgodbo pot itd, in na tej poti (vseh inkarnacij) se enotijo skoraj z vsem kar je možno le z izvorno obliko življenja ne, ki se hkrati izraža skozi vse "kar je" se ne zmorejo..

ko enkrat vstopiš v to, ne moreš več živeti kot poprej.. saj izkušnja ostane neizbrisno vtisnjena vate in se ti vedno vrača in to ti spreminja vse vidike življenja, ki ga trenutno utelešaš..

[*glas*]

ja seveda, se strinjam.. ampak če se vrnem na mojo temo: jaz sem ko sem spoznaval svet, sem ljudi gledal in imel občutek, da so tako ločeni od zavedanja Sebe, da sem jih dojemal, kot nežive programe ali skupke energij, ki delujejo mehansko po vnaprej poznanem mehanizmu akcija/reakcija, samozavedanje pa sploh ni obstajalo.. in jaz sem se zavedal da ravno to samozavedanje daje življenje in ga dela večno.

 

Ampak tudi zavedanje sebe se spreminja, lahko se zavedaš različnih stvari, vstopiti v zavest "vsega kar je" pa je izgleda največji izziv za "obliko".. saj je to kot nek paradoks, ki ga je kar težko trajno utelesiti..

[Brezo]

Najprej se vprašajte kaj sploh pomeni oz kako tolmačite pojem "življenje" in "vstopiti v zavest vsega kar je"....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

..."'Prana' is the name by which we designate a universal principle, which principle is the essence of all motion, force or energy, whether manifested in gravitation, electricity, the revolution of the planets, and all forms of life, from the highest to the lowest. It may be called the soul of Force and Energy in all their forms, and that principle which, operating in a certain way, causes that form of activity which accompanies life."

 

This prana is therefore the universal life principle in all forms, and the so-called energies or life of the human body are the differentiated quota of that universal principle which any particular human soul has appropriated....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[Brezo]

Ja in, kaj hočeš povedati - povej bistvo,kar te muči.

 

Mene nič ne muči...če pa ti ne razumeš posta pa tvoj problem...raziskuj in mogoče boš našel...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

[Jeti 1]

zame je razsvetljenje trenutni preblisk ... kako spremeniti potek svojega življenja ... da sama opravljam z njim ... ne ono z menoj