bog je od vedno

[Alan_New]

Vem, da je razprava o Bogu silno izmuzljiva in daje širok spektar možnosti interpretacij.

Neskončen spekter možnosti interpretacij. Človeški um je pač zelo domišljav.

 

Se mi pa zdi razprava o nečem tako abstraktnem popolnoma brezpredmetna in zapravljanje časa, tako pro kot contra. Bistveno je najti "odgovor" na vprašanje: "Kdo sem jaz?" (Morda sem to celo že napisal. )

[FixMinze]

 

Čeprav se z zaključkom ne strinjam popolnoma...

[FixMinze]

poslusaajjjj

[FixMinze]

[Kabalist]

Tisti filmček Universe je dober. Priporočam ogled!

[mici59]

poslusaajjjj

ODLIČNA STVAR,sem vedel,da se boš na koncu spreobrnil-hahahahaha

[FixMinze]

no prav, če tako želiš v tvojem svetu.....

pa tud poslušal si bolj slabo vidm

 

posssslussajjjj

[Kabalist]

Ja, na Tubi je tega polno.

[majica]

 

Čeprav se z zaključkom ne strinjam popolnoma...

 

 

Tudi jaz se ne.... zakaj pa bi BOG, ki je vsemogočen, ustvaril nekega človečka samo zato, da bi imel publiko? Balle....

[FixMinze]

Ja sej vprašanje kolk široko je zajela pojem, to ne vemo, ampak zgolj slaviti boga ni in ne more bit smisel, to samo po sebi vodi v propad, človekova narava je taka.

[Kabalist]

zakaj pa bi BOG, ki je vsemogočen, ustvaril nekega človečka samo zato, da bi imel publiko?

Pravo vprašanje. Bog ne potrebuje publike. Ljudje smo tisti, ki jo potrebujemo in se zato izgovarjamo na boga.

[mici59]

Pravo vprašanje. Bog ne potrebuje publike. Ljudje smo tisti, ki jo potrebujemo in se zato izgovarjamo na boga.

mi potrebujemo Boga bolj kot si mislite,Bog nas ne potrebuje.nas ima pa rad in nas čuva.

kot starši svoje otroke

samo tole je pa sedaj zapleteno,ker ne razumete vsi,žal le manjšina

ALELUJA

[majica]

Pravo vprašanje. Bog ne potrebuje publike. Ljudje smo tisti, ki jo potrebujemo in se zato izgovarjamo na boga.

 

Popolnoma jasno! Ljudje ne moremo doumeti niti otipljivih stvari. Ne moremo razumeti vesolja.... in nikoli ne bomo popolnoma razumeli svojega obstoja. Da pa Bog potrebuje publiko oboževalcev je pa primerljivo s tem, kot bi človek zbiral mušice na kup in od njih pričakoval malikovanje....

 

Dejstvo, da Bog obstaja, razumem v tem, da smo tukaj. Nekdo nas JE ustvaril, sami od sebe se nismo naredili iz nič. Ne mislim biblijske zgodbe o Adamu in Evi, gotovo pa obstaja VIŠJA energija, ki je 'koncentrat' inteligence. In vse v Vesolju je rezultat te sile....

 

Zanimivost - Jurij Gagarin je ob prvem poletu človeka okoli Zemlje kriknil.... 'Boga NI!' Žal ni videl dlje....

[mici59]

Popolnoma jasno! Ljudje ne moremo doumeti niti otipljivih stvari. Ne moremo razumeti vesolja.... in nikoli ne bomo popolnoma razumeli svojega obstoja. Da pa Bog potrebuje publiko oboževalcev je pa primerljivo s tem, kot bi človek zbiral mušice na kup in od njih pričakoval malikovanje....

 

Dejstvo, da Bog obstaja, razumem v tem, da smo tukaj. Nekdo nas JE ustvaril, sami od sebe se nismo naredili iz nič. Ne mislim biblijske zgodbe o Adamu in Evi, gotovo pa obstaja VIŠJA energija, ki je 'koncentrat' inteligence. In vse v Vesolju je rezultat te sile....

 

Zanimivost - Jurij Gagarin je ob prvem poletu človeka okoli Zemlje kriknil.... 'Boga NI!' Žal ni videl dlje....

bi ti bilo težko,če bi poizkusila razumeti,da je tudi Bog tukaj{pustimo v kakšni obliki}

[majica]

Mici - zakaj pa me bereš DOBESEDNO?

[xyz]

Človeček ni zmožen dojeti vesolja,

človeček ni zmožen dojeti drugih

in samega sebe,

a glej !;

 

človeček trdi, da je vzrok vsega obstoja Bog.

 

Hm... le kako je človeček prišel do tega sklepa ?

 

Posedovati tovrstno spoznanje zahteva veliko večjo sposobnost dojemanja

kot to, ki je potrebno za spoznajo vesolja... uau, vzrok vesolja... in človeček je spoznal ?

 

Torej, še enkrat,

kako je človeček prišel do tovrstnega sklepa ?

 

Nekdo je moral vse to ustvariti.

No ja, nas sta ustvarila oči pa mami, ne res ?

 

ZAKAJ TA ZAGRIZENA POTREBA PO IZVORU ?

PRAV TAKO JE MOŽNO, DA ZAČETKA NIKOLI NI BILO... večnost je "konec koncev" le tako mogoča.

 

*

 

Lep pozdrav,

XYZ

[doorwoman.p]

Človeček ni zmožen dojeti vesolja,

človeček ni zmožen dojeti drugih

in samega sebe,

a glej !;

 

človeček trdi, da je vzrok vsega obstoja Bog.

 

Hm... le kako je človeček prišel do tega sklepa ?

 

Posedovati tovrstno spoznanje zahteva veliko večjo sposobnost dojemanja

kot to, ki je potrebno za spoznajo vesolja... uau, vzrok vesolja... in človeček je spoznal ?

 

Torej, še enkrat,

kako je človeček prišel do tovrstnega sklepa ?

 

Nekdo je moral vse to ustvariti.

No ja, nas sta ustvarila oči pa mami, ne res ?

 

ZAKAJ TA ZAGRIZENA POTREBA PO IZVORU ?

PRAV TAKO JE MOŽNO, DA ZAČETKA NIKOLI NI BILO... večnost je "konec koncev" le tako mogoča.

 

*

 

Lep pozdrav,

XYZ

 

!! Potreba po 'prepoznavanju' boga je v nas in jo vsi čutimo, saj smo del božje energije..

 

kako je nastala? mogoče pa bomo to vedeli, ko si bomo dovolili sprejeti vse božje v nas.. in bomo tako združili to energijo?

[xyz]

Ja, to je hecen fenomen, ta potreba.

Tudi sam sem je izkusil,

skozi čas pa opazil, da se sprašujem o vprašanju

in da je odgovor prav tako novo vprašanje

ki mojega obstoja v sedanjosti ne oplemeniti.

 

Svet je Svet, in vsak od nas je prav tako Svet

za tovrstno spoznanje potrebujemo na začetku morda nekakšno berglo,

torej, koncept o bogu, da se naučimo svetost sveta zaznavati in pa spoštovati...

 

včasih se vprašam, koliko ljudi bi v določenih trenutkih ravnalo drugače,

če bi ne mislili, da obstaja neka prisotnost nečesa, ki je prav tako zavestno o njih dejanjih...

 

Lep pozdravček,

XYZ

[FixMinze]

ja sej to spoštovanje, samopomembnost se lahko razvijejo ali odluščijo skozi koncept o bogu

naravnost heco pa je, kot je že bilo omenjeno

opletanje z besedo Bog

le to smo namreč prebrali v knjigah

kar seveda nima veze z osebnim spoznanjem

[doorwoman.p]

po moje vsako analiziranje boga ni to.. to pomeni, da spet hočemo nekaj uokviriti, si narediti fizično sliko nečesa.. (ki je itak posledica naše zunanjosti, našega zavedanja, ki je dosti zgrešeno)

 

mislim, da se odgovor res skriva v občutjih, v ljubezni in našega zaznavanja vsega tega. Intuicija, ki jo ima vsak, zavedanje drugih 'dimenzij', razsežnosti.. sprejetje, da smo vsi eno, da je bog v nas, da si dovolimo ljubiti itd.

 

pogoj zato - izklopljen um!

[Kabalist]

mi potrebujemo Boga bolj kot si mislite

Mici, to je res božji čudež. S tem stavkom se 100% strinjam. Ljudje smo tisti, ki potrebujemo Boga. Bog je pravzaprav nezavedna personifikacija strahu, ki je posledica spoznanja o končni omejenosti našega uma. Vemo, da je naš um omejeno orodje in da z zanašanjem na racionalni um večkrat pademo v večje ali manjše težave. V Bogu iščemo uteho in odgovore, do katerihs ne moremo dokopati z umsko špekulacijo.

Zakaj se to meni dogaja?

Zakaj sem, kdo sem in kam grem?

Kdo in zakaj je ustvaril svet?

Ta in podobna vprašanja zaposlujejo človeštvo, odkar smo zlezli z dreves in pokukali iz votlin. Že pračlovek je imel svojo animalistično vero in mi nismo nič naprednejši od njih. Samo čute in mišice smo si ojačali, drugače pa smo enaki. Iste zveri z istimi nagoni.

[xyz]

Jasno.

 

In ker ga potrebujemo,

ga ustvarimo.

Popravljeno 29. januar 2008 -> XYZ

[doorwoman.p]

Jasno.

 

In ker ga potrebujemo,

ga ustvarimo.

 

milsm, da ne.. pa sej vsi čutimo, da je nekaj več kot le fizična zunanjost, da so stvari včasih nerazumljive, da smo urejeni v nekem redu, da je ljubezen včasih težko razumeti, da ima naše zavedanje in naše misli vpliv na stvari okoli nas, itd.. da smo del nečesa, pa čeprav od tega bežimo in poskušamo biti samo osebnost, ki se bo prilagodila temu življenju in znala nadzirat čustva..

[xyz]

milsm, da ne.. pa sej vsi čutimo, da je nekaj več kot le fizična zunanjost, da so stvari včasih nerazumljive, da smo urejeni v nekem redu, da je ljubezen včasih težko razumeti, da ima naše zavedanje in naše misli vpliv na stvari okoli nas, itd.. da smo del nečesa, pa čeprav od tega bežimo in poskušamo biti samo osebnost, ki se bo prilagodila temu življenju in znala nadzirat čustva..

 

 

Fizična zunanjost, fizična notranjost...

kako naj bi se ta razlikovala

od duha ?

 

Duh je materija in materija duh.

Jasnih meja tu vmes ni, le-te postavljamo mi, z mislimi.

To je ena možna razlaga.

 

V vsakem primeru je del sveta, ki nam je znan,

le neznaten del celote, ki nam nikakor ni znana.

 

Nerodno zna biti, če poskušamo to Neznano z nečim definirati

kot npr., z besedo "Bog".

 

Tovrstne definicije nas lahko pustijo v iluziji, da nekaj poznamo, da je nekaj znano.

 

*

 

Verjetno se tu kaže človeška ošabnost.

Dosti bolj "cool" izpadem, če rečem: "To je Bog", kot če bi rekel: "Ne vem".

 

*

 

XYZ

[FixMinze]

Ja ravno ta iluzija, kaj rečeš to si, in če rečeš ne vem ( pa vseeno dojemaš, recimo tako )

potem to pomeni, da pač ne veš

tako te okolje dojame

 

še najbolj ironično je to, da ti ne vem, začne prinašati neke otipljive odgovore

vse ostalo je neka odskočna deska, ki se dokaj rada spremeni v nepotreben balast

družba zahteva besede in otipljive razlage

brez njih je popolnoma izgubljena

 

konsktrukt uma pač

kjer pa je meja med potrebnim in odvečnim tanka linija med življenjem in smrtjo

torej, če je to kar živimo sedaj, smrt