bog je od vedno

[FixMinze]

ok,..bolj podrobna razlaga,.ampak vsega tega jaz v vicu še vseeno ne vidim. To so tvoje predpostavke. Lenobo, neumnost, nizek IQ,..to je del tvoje predstave o bosancih. Predstava večine ni nujno takšna.

Ko jaz preberem ta vic, niti slučajno nisem na to pomislil,.mogoče je pa pomembno kdo bere vic x:Dx

Poleg tega mi ne govorit o Mujotu, ker sem že povedal, da bi lahko bil to Jože (pa mi ne govori zdaj o tem, kakšni so pa Jožeti). Vic je lahko smešen zaradi tega, ker "Mujo" vprašanja ni tako razumel, ali pa je takrat pač o seksu razmišljal, ali se je zajebaval, tvoja predpostavka pa je ta, da je bil debil.

 

Jaz v tem vicu še vedno ne vidim nobene jeze, za to ne bo naslednjega vica.

 

 

no pa povej zakaj je vic tebi smešen ? al ti je pač samo smešen, ker je pač vic, še en vic o mujotu in hasi - ti so itak pač vsi smešni ?

nočem bit vsiljiv ali nesramen sam men se zdi, da se izmikaš očitnemu.

 

pa ker se mi ne da pregovarjat, ni ravno moja kvaliteta. naj ti razkrijem - smejiš se napaki, ki jo je mujo naredil. ni važno kakšni napaki, jaz sem pač opredelil tipično slovensko mentaliteto ( sorry ker sem te postavil v stereotip , my bad ), ti pač uporabljaš očitno drugo, dejstvo je da se smejš mujotovi, jakovi, jožetovi, racmanovi itd. napaki

 

in zakaj je torej vic nastal. moje mnenje je,da je nastal zaradi takšnih ljudi, ki takšne nezgode drugim privoščijo. vic torej humor pa to zlobo prestavi na višji nivo vse do tiste točke, ko se transformira v nekaj povsem drugega. v nekaj kjer mujo na koncu ne pripomne več ''It doesn`t matter'' pač pa v radosti pade v smeh. toje edina bitika humorja, razlog, da obstaja.

 

pomisli, a resno meniš, da bi humor drugače bil ? in, če ja prosim, da mi najdeš vic, ker jaz sem ga malce iskal pa ga nisem našel ....

[The Dude]

no pa povej zakaj je vic tebi smešen ? al ti je pač samo smešen, ker je pač vic, še en vic o mujotu in hasi - ti so itak pač vsi smešni ?

nočem bit vsiljiv ali nesramen sam men se zdi, da se izmikaš očitnemu.

 

pa ker se mi ne da pregovarjat, ni ravno moja kvaliteta. naj ti razkrijem - smejiš se napaki, ki jo je mujo naredil. ni važno kakšni napaki, jaz sem pač opredelil tipično slovensko mentaliteto ( sorry ker sem te postavil v stereotip , my bad ), ti pač uporabljaš očitno drugo, dejstvo je da se smejš mujotovi, jakovi, jožetovi, racmanovi itd. napaki

 

in zakaj je torej vic nastal. moje mnenje je,da je nastal zaradi takšnih ljudi, ki takšne nezgode drugim privoščijo. vic torej humor pa to zlobo prestavi na višji nivo vse do tiste točke, ko se transformira v nekaj povsem drugega. v nekaj kjer mujo na koncu ne pripomne več ''It doesn`t matter'' pač pa v radosti pade v smeh. toje edina bitika humorja, razlog, da obstaja.

 

pomisli, a resno meniš, da bi humor drugače bil ? in, če ja prosim, da mi najdeš vic, ker jaz sem ga malce iskal pa ga nisem našel ....

 

Ne se sekirat, saj tudi jaz to jemljem le kot debato,..da vidimo kam pelje

No pa dajmo secirat ta vic:

Mujo comes into a hotel in USA. The receptionist asks:

R: First name?

M: Mujo

R: Surname

M: Abdić

R: Sex?

M:Every day

Kot praviš, je Mujo naredil napako. In ta napaka mi je smešna, priznam. Ampak zaradi tega še nisem zloben, da se temu smejim. Vsaj meni se ne zdi tako. Če bi sam naredil isto napako, bi se mi tudi zdelo smešno, ko se bi je zavedel. Meni se to zdi čisto nedolžna pomota,..in v tem je nekaj smešnega. V tem trenutku Mujota nisem popolnoma nič obsojal!, smejim se le tej pomoti. Popolnoma razosebljeno... (pravzaprav mogoče pa sploh ni bila pomota in se je Mujo le zezal!)

 

R: No, no, no;female or male?

M: It doesn`t matter.

 

Nadaljevanje je smešno, ker pač Mujo še vedno vztraja v misli, da ga receptor sprašuje o spolnem življenju.

 

Zanimivo pri tem kratkem skeču se mi zdi to, da za humor uporabi kar dve precej tipični zadevi: napaka ali nerodnost (Charlie Chaplin, Stan&Olio in cela nadaljna zgodovina situacijskega humorja sodi sem - spotikanje, udarci, padci), in pretiravanje (angleški humor).

 

Zdaj pa še moje priznanje: dejansko v tej napaki se da videt eno posmehljivost, privoščljivost in olajšanje (češ, jaz pa le nisem tako zelo neroden, neumen,..). Mogoče je zato ta humor malo katarzičen in se zato smejimo tudi blondinkam in policajem. Vendar o neki jezi ni sledu,.kot sem že prej napisal, je to mogoče odvisno od bralca vica.

 

Praviš, da je vic nastal iz zlobe, ki napake drugim privoščijo?

No, a vidiš razliko v dojemanju in kako si različno razlagamo enako stvar? Jaz vidim nastanek vica v tem, da se smešne pomote pač zgodijo in da spravimo še koga v dobro voljo, mu povemo, kako se je Mujo zmotil. Še enkrat: ne smejim se Mujotu, smejim se sami pomoti! Je čisto vseeno, komu se je to zgodilo, Mujo je pač lažje rečt, kot gospod X (sicer so pa bosanci narod z izrednim humorjem. tako kot se znajo oni sami sebi smejat, se zna malokdo). Če bi se zmotil sam, pa bi povedal: "a veš kakšna hecna stvar se je zgodila!? ,..." Samo je vice lažje pripovedovat v 3. osebi.

[mici59]

Ne se sekirat, saj tudi jaz to jemljem le kot debato,..da vidimo kam pelje

No pa dajmo secirat ta vic:

Mujo comes into a hotel in USA. The receptionist asks:

R: First name?

M: Mujo

R: Surname

M: Abdić

R: Sex?

M:Every day

Kot praviš, je Mujo naredil napako. In ta napaka mi je smešna, priznam. Ampak zaradi tega še nisem zloben, da se temu smejim. Vsaj meni se ne zdi tako. Če bi sam naredil isto napako, bi se mi tudi zdelo smešno, ko se bi je zavedel. Meni se to zdi čisto nedolžna pomota,..in v tem je nekaj smešnega. V tem trenutku Mujota nisem popolnoma nič obsojal!, smejim se le tej pomoti. Popolnoma razosebljeno... (pravzaprav mogoče pa sploh ni bila pomota in se je Mujo le zezal!)

 

R: No, no, no;female or male?

M: It doesn`t matter.

 

Nadaljevanje je smešno, ker pač Mujo še vedno vztraja v misli, da ga receptor sprašuje o spolnem življenju.

 

Zanimivo pri tem kratkem skeču se mi zdi to, da za humor uporabi kar dve precej tipični zadevi: napaka ali nerodnost (Charlie Chaplin, Stan&Olio in cela nadaljna zgodovina situacijskega humorja sodi sem - spotikanje, udarci, padci), in pretiravanje (angleški humor).

 

Zdaj pa še moje priznanje: dejansko v tej napaki se da videt eno posmehljivost, privoščljivost in olajšanje (češ, jaz pa le nisem tako zelo neroden, neumen,..). Mogoče je zato ta humor malo katarzičen in se zato smejimo tudi blondinkam in policajem. Vendar o neki jezi ni sledu,.kot sem že prej napisal, je to mogoče odvisno od bralca vica.

 

Praviš, da je vic nastal iz zlobe, ki napake drugim privoščijo?

No, a vidiš razliko v dojemanju in kako si različno razlagamo enako stvar? Jaz vidim nastanek vica v tem, da se smešne pomote pač zgodijo in da spravimo še koga v dobro voljo, mu povemo, kako se je Mujo zmotil. Še enkrat: ne smejim se Mujotu, smejim se sami pomoti! Je čisto vseeno, komu se je to zgodilo, Mujo je pač lažje rečt, kot gospod X (sicer so pa bosanci narod z izrednim humorjem. tako kot se znajo oni sami sebi smejat, se zna malokdo). Če bi se zmotil sam, pa bi povedal: "a veš kakšna hecna stvar se je zgodila!? ,..." Samo je vice lažje pripovedovat v 3. osebi.

spravi se na humoristično stran

[FixMinze]

Ne se sekirat, saj tudi jaz to jemljem le kot debato,..da vidimo kam pelje

No pa dajmo secirat ta vic:

 

Mujo comes into a hotel in USA. The receptionist asks:

R: First name?

M: Mujo

R: Surname

M: Abdić

R: Sex?

M:Every day

 

ja no...

 

1. mujo v USA

2. surname; abdić - potrditev predvidene narodnosti

3. pomota

 

-to je poanta vica. in država ter pa priimek seveda nista naključje, če misliš, da sta - lahko zaradi mene mirno sanjaš naprej

-to, da se nekdo zna pohecat s samim seboj je samo znak, da se zna sprejeti, da zna sprejeti svoje napake

-logično, da se ne smejiš mujotu pač pa njegovemu postopku, če bi se smejal mujotu bi to pomenilo, da ne ločiš njegovih dejanj od njegovega bitja - dobro zate, da to ločiš

 

nek čustveni pretok, ki se zgodi v posamezniku kadar naredi napako lahko vsebuje; prezir, samoprezir, jezo, sovraštvo, samosovraštvo itd. Vsaj del teh emocij pa je vedno prisotnih in se zgodijo v delčku sekunde. Tko pač je. Humorističen pogled na situacijo znatno primore k sprejetju - s tem ni nič narobe. Jaz ti sam pravim kaj se skriva v ozadju, tko pač naši umi delujejo, tako pač reagirajo, skozi takšne mehanizme se podajo - če se ti tega nočeš zavedat, tud prav, ampak tko pač je. Ravno zato so skeči, ki si jih zgoraj omenjal tako priljubljeni, zato je humor tako priljubljen. zaradi svoje lahkotnosti obdelave tistih čustev, ki jih naš um interpretira kot neprijetne. In ja sigurno je umetnost živeti na tak nači.

 

Niti slučajno nisem namigoval na idejo, da si zloben. Govorim pač o pojavnosti humorja. Tud tole moje klobasanje ne pomeni, da se vicom ne smejim. Če mi je dober se smejim drgač se pač ne. Ampak tud vem kaj se skriva v ozadju. Seveda sam namen humorja je pozitiven, lahko pa ga izrabljaš tud na negativen način.

 

zadnji primer, ki me je vrgel na rit so bili mercatorjevi čefurski podplati. ok najprej sem se 5 min smejal. po razmisleku pa vseeno sprejel, da je fora naravnost bolna. Skratka, če zaključim: men se blazno zanimivo zdi, da je predpogoj za vic nesreča drugega, na takšen ali drugačen način. Ampak res prav BLAZNO zanimivo

 

 

 

 

spravi se na humoristično stran

 

Jesus loves you

[The Dude]

spravi se na humoristično stran

 

Tema se imenuje: "bog je od vedno". In če bog je, ima po moje dober smisel za humor. Je čist OK, če sva s Kuvrtatom malo podebatirala .

 

Kuvrtat,..hvala za debato, malo se strinjava, malo ne,..sicer pa mi je blo kul. . Ajd.

[Kabalist]

Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti.

 

Pol pa stokrat povedano, da je Jezus bozji sin itd - toda vsaj v tej prvi zapovedi ni natancno, razen ce spet ne poznam cele zapovedi.

 

pise takole : Ne imej drugih bogov poleg mene !

V Bibliji nobena stvar ni samo dobesednost, temveč gre za alegorije, metafiziko in mistiko. Hebrejska beseda za Egipt pomeni tudi "Obmejno". Egipt je v Bibliji simbol za to, čemur mi danes rečemo hiperpotrošniška družba. Pravzaprav je izhod iz Egipta odličen simbolni zapis osebnostnega razvoja od nezavednega avtomata, ki sledi reklamnim sporočilom in mehansko životari iz dneva v dan do razsvetljenega človeka.

res piše NE imej drugih bogov poleg mene. Naj vprašam. Bog je vse v vsem. Kje je potem prostor za drugega boga? Naj namignem. Ni težave v drugih bogovih, temveč v različnih interpretacijah istega boga.

Klečanje v molitvi al čem drugem pred podobco ali kipcem ni nujno malikovanje le-te.

Ni nujno, a običajno je. Danes niso ljudje nič boljši od naših prednikov v Mojzesovih časih. Popolnoma enaki smo glede stopnje samozavedanja. Molitev pred kipcem ni nič drugačna od podobnega početja v Mojzesovem času. Zlato tele je danes dobilo sicer različne oblike, a ljudje s(m)o v odnosu do simbolike tega teleta identični.Noben kip, nobena podobica, nobene čačkarije ne morejo vzpostaviti povezave, dokler ne spremeniš odnosa do sveta okoli sebe. Kaj danes večina počne? Ima svoj boj za preživetje, svoje igre (razni Big Brotherji ipd.), svoje užitke in svoj družbeni status. Vse to ljudje počno kot roboti, brez kanča samozavedanja. Ker pa takšno plazenje prej ali slej povzroči odziv tega, čemur pravim božje kraljestvo, pa se potem hočejo odkupiti z malikovanjem in iskanjem bližnjic. Bog vedno vsakomur izstavi račun, ko za to napoči čas. Ljudje potem iščejo uteho v različnih smereh. Takrat pa stopijo na površje duhovitniški poslovneži in se igrajo terapevte. 90% njih so navadni šarlatani s spretnim vrtenjem jezika, a sami polni neskladij. Bolnik s pljučnim rakom potem zdravi bolnika z rakom na prostati ali obratno. In nov krog malikovanja stvari se zasuče.

[emanuel]

no pa povej zakaj je vic tebi smešen ? al ti je pač samo smešen, ker je pač vic, še en vic o mujotu in hasi - ti so itak pač vsi smešni ?

nočem bit vsiljiv ali nesramen sam men se zdi, da se izmikaš očitnemu.

 

pa ker se mi ne da pregovarjat, ni ravno moja kvaliteta. naj ti razkrijem - smejiš se napaki, ki jo je mujo naredil. ni važno kakšni napaki, jaz sem pač opredelil tipično slovensko mentaliteto ( sorry ker sem te postavil v stereotip , my bad ), ti pač uporabljaš očitno drugo, dejstvo je da se smejš mujotovi, jakovi, jožetovi, racmanovi itd. napaki

 

in zakaj je torej vic nastal. moje mnenje je,da je nastal zaradi takšnih ljudi, ki takšne nezgode drugim privoščijo. vic torej humor pa to zlobo prestavi na višji nivo vse do tiste točke, ko se transformira v nekaj povsem drugega. v nekaj kjer mujo na koncu ne pripomne več ''It doesn`t matter'' pač pa v radosti pade v smeh. toje edina bitika humorja, razlog, da obstaja.

 

pomisli, a resno meniš, da bi humor drugače bil ? in, če ja prosim, da mi najdeš vic, ker jaz sem ga malce iskal pa ga nisem našel ....

 

Ampak še zmer ne vem, kaj ima to zveze z jezo?

To je bolj odraz nečimrnosti, ker se potem lahko sami imamo za boljše od drugih, ki so pač bolj neumni, in nam je to smešn.

Ampak v tem ne vidim jeze

 

sicer so pa bosanci narod z izrednim humorjem. tako kot se znajo oni sami sebi smejat, se zna malokdo

Imamo pa slovenci in bosanci zlo podoben smisu za humor.

Oboji se radi smejimo na račun bosancev

[emanuel]

V Bibliji nobena stvar ni samo dobesednost, temveč gre za alegorije, metafiziko in mistiko. Hebrejska beseda za Egipt pomeni tudi "Obmejno". Egipt je v Bibliji simbol za to, čemur mi danes rečemo hiperpotrošniška družba. Pravzaprav je izhod iz Egipta odličen simbolni zapis osebnostnega razvoja od nezavednega avtomata, ki sledi reklamnim sporočilom in mehansko životari iz dneva v dan do razsvetljenega človeka.

To je razvoj od mesenega, materialnega človeka do resničnega duhovnegaČloveka.

Pot iz ujetosti v materijo do osvoboditve iz te ujetosti v svobodo!

[Kabalist]

Pot iz ujetosti v materijo do osvoboditve iz te ujetosti v svobodo!

Mogoče je bolj prav obvladovanje svojega materialnega bivanja. Gnostični pogled na svet je dokazano neustrezen, saj temelji na boju nasprotij, ne pa njihovem uravnoteženju in osrediščenju. Sodobni pogled zanika, da je na svetu karkoli izvirno slabega. Zlo v vseh pojavnih oblikah je sekundarni pojav, nastal na osnovi končnih možnosti omejenega končnega razuma. Roditi se v materialni svet ni kazen, temveč izziv. Bog ti je namenil materialno bivanje, da lahko skozi tvoje oči vidi ustvarjeno.

[Mitra]

Davno tega, preden so pregnali bogove, je bila v oddaljeni dezeli sveta gora, katere odmev je razglasal resnico. Kar je clovek moral storiti, je bilo stati nad prepadom in mocnemu vetru zaupati skrivnosti svojega srca ali zakricati najbolj neresljivo uganko. Kmalu je iz mnogoterih kamnov, v obliki glusecega odmeva, prisel odgovor.

Nekega dne so se trije mozje, vsak druge vere, odlocil zbrati ob vznozju gore. Od takrat naprej med njimi poteka prepir glede pomembnih stvari:

Kateri bog je najboljsi?

Katerega boga se je treba bati?

Kateri religiozni spis je treba castiti?

Da bi ostala dva preprical, kako je treba castiti le njegovega boga, je kristjan ponosno stal nad prepadom in krical: »Sveta gora, naj bo tvoj odgovor tak, da imam jaz prav. Mar ne pise v Bibliji, da je On nas edini Gospod?«

Trenutek kasneje je mocno zapihalo in odmev je zarjovel v odgovor: »Kristjan, kar pravis, je res. Res je samo en Bog. Castiti moras le njega.«

Zadovoljen se je kristjan obrnil proti ostalima dvema in rekel: »Mar nisem tako rekel ze prej?«

»Nemogoce!« je neprijazno odvrnil njegov tovaris, ki je bil zid. »Samo Tora priznava resnico!« Stopil je nad prepad in zakrical: »Odmev, zakaj mu nisi povedal, da sem tukaj edino jaz pravi vernik? Poslusaj, Izrael - nas bog, je Vecen in Vecen je samo eden.«

In odmev mu je odgovoril: »To je res. Bog je edinstven in ti ga obcudujes.«

Poganstvo je nenadoma razburilo muslimanskega tovarisa. »Moj odmev bo imel zadnjo besedo.« Zajel je sapo in ponosno zakrical: »Odmev, prosim te, da poves resnico. Mar nisem jaz kreposten, moja tovarisa pa polna grehov, saj Koran pravi: ni boga zunaj Boga.«

Tretjic je odmev izrekel resnico: »Natanko tako; ni drugega Boga, razen tega, o katerem govoris.«

Trije prijatelji so obnemeli. Kako jim je lahko odmev, ki je vedno govoril resnico, zagotovil, da je Bog, ki ga vsak casti, edini pravi Bog.

Niso hoteli oditi, preden ne dobijo koncnega pojasnila. Eden od nji si je drznil priklicati Odmev s temi besedami: »Odmev, ne mores nas tako preslepiti. Resnica mora biti izrecena, da bodo nasa srca pomirjena.«

Se zadnjic je gora odjeknila in Odmev je vsakemu od njih prisel na usesa: »Mozje, kdaj boste uvideli, da ze od nekdaj castite istega boga, ki mu sluzijo razlicne besede, da bi vam povedal isto stvar. Ste kot gluhi moz, ki je obtozil tiste, ki govorijo, da niso dovolj glasni.«

 

Zgodba pove vse.

[emanuel]

Ne bi reku, da je gnostičen pogled napačen, temveč da je realnost večplastna ter da na najvišjem nivoju tako "dobro", kot tudi "slabo" služijo najvišjemu cilju, in je tako v končni fazi vse dobro. To pa gnosticizma ne zanika, temveč ga presega.

 

Vsekakor rojstvo v trdi materialni svet ne gledam kot na kazen, ampak kot na ponujeno možnost.

 

Sevede se pa ne strinjava v tem, da vidim človeka kot končno bitje, torej ne vidim smisla v tem, da "lahko Bog skozi moje oči vidi ustvarjeno", temveč je to veliki dar človeku.

[emanuel]

2. Jeza je greh ? Pomisli, da si v vseh zapovedih pustila klicaje na koncu . Sicer pa, če se dotaknem jeze; jo potrebujemo, jo rabimo, z njeno pomočjo vodimo naša življenja. Predstavljaj si življenje brez jeze. Kako bi preživela, kako bi živela sploh ? Kako bi tvoje življenje zgledalo ? Ljudje brez jeze se skrivajo pred drugimi, so pasivni, se izogibajo socialnim odnosom, živijo v strahu itd. Nasproti človek, ki je sposoben zdrave jeze lahko poseže po Ljubezni in Neskončnosti in lahko prepoznava lastne vrednosti in tuje. Kako je potem Jeza lahko greh ?

 

Vsekakor je jeza človeška slabost, ki jo mara človek, če hoče duhovno rasti, preseči. Preseči, in ne zatirati. Kajti jeza je kot ogenj, ki uniči vse, kar si zgradiš v svojem duhovnem svetu. Kar mesece, ali celo leta gradiš, ti jeza hirto uniči. Je težak problem. Kdor nima jeze, ima globok duhovni mir, tega men še ni uspel. Pravzaprav razmišljam o tem, da moram dost spremenit svoj življenje, če se hočem tega losat.

 

res piše NE imej drugih bogov poleg mene. Naj vprašam. Bog je vse v vsem. Kje je potem prostor za drugega boga? Naj namignem. Ni težave v drugih bogovih, temveč v različnih interpretacijah istega boga.

Problem je bil v tem, da se je v tistih časih povsod razpaslo mnogoboštvo, in se je zavest o obstoju Enega Boga izgubila.

 

Nekega dne so se trije mozje, vsak druge vere, odlocil zbrati ob vznozju gore. Od takrat naprej med njimi poteka prepir glede pomembnih stvari:

Kateri bog je najboljsi?

Katerega boga se je treba bati?

Kateri religiozni spis je treba castiti?

Samo ti trije so vsi pristaši monoteizma, v Mojzesovih časih pa tega ni bilo več, povsod sama mnogobotva, in se je monoteizem z Mojzesom ponovno pojavil in razvil, vsi omenjeni trije možakarji izhajajo iz tega.

[FixMinze]

Ampak še zmer ne vem, kaj ima to zveze z jezo?

To je bolj odraz nečimrnosti, ker se potem lahko sami imamo za boljše od drugih, ki so pač bolj neumni, in nam je to smešn.

Ampak v tem ne vidim jeze

 

ok tole z jezo sem narobe zastavil. torej pogoj za humor je nesreča v različnih oblikah in količinah

beri naprej...

 

p.s: še vedno čakam na Vic z veliki V

 

Vsekakor je jeza človeška slabost, ki jo mara človek, če hoče duhovno rasti, preseči. Preseči, in ne zatirati. Kajti jeza je kot ogenj, ki uniči vse, kar si zgradiš v svojem duhovnem svetu. Kar mesece, ali celo leta gradiš, ti jeza hirto uniči. Je težak problem. Kdor nima jeze, ima globok duhovni mir, tega men še ni uspel. Pravzaprav razmišljam o tem, da moram dost spremenit svoj življenje, če se hočem tega losat.

 

jeza vsekakor ni človeška slabost, ker tudi jezo lahko razdelimo na dva pola. primerna jeza in neprimerna jeza. primernost je kulturno določena. kulture pa v svojem razvoju pravila pogosto

redefinirajo. poglejmo na primer srednji vek; ljudje so pogosto končali na grmadi, kar je bilo nekakšno orodje za kazen in tudi orodje za sproščanje jeze, sovraštva, gnusa itd. množic - torej za naslajanje v mnogo oblikah. Vendar le za mnoge verjetno pravo orodje pravice in resnice! Ampak postavimo jezo na prvo mesto. Kaj jeza sploh je ? Jeza je izražanje nezadovoljstva nad postopki druge osebe ali drugih ljudi, ker s svojimi postopki onemogočajo izpolnitev naših želja. Ko oseba postopek spremeni jeza izgine. Razen, če se v ozadju skrivajo drugačni motivi.

 

To je torej jeza. Izražanje nezadovoljstva nad postopki drugih ljudi. In jeza je lahko primerna ali pa neprimerna. Pri tem pa je pomembno prepoznavanje možnosti uresničitve lastnih želja in opcij, ki so na voljo. Vse pač le ne more biti po naše, kajneda . Zatorej gresta jeza in sprejemanje z roko v roki !

 

 

Jeza pa se pogosto zamenjuje s sovraštvom na primer, ki pa se bistveno razlikuje od jeze. Jeza se giblje v max okviru - jeza -> agresivnost - medtem, ko se sovraštvo giblje v max okviru - sovraštvo -> destruktivnost - . Medtem, ko je smisel jeze spremeniti obnašanje druge osebe in le ta ni usmerjena na bitje človeka, pa je smisel sovraštva uničenje druge osebe in je usmerjeno na bitje človeka. Bes na primer spada v okvir jeze. Zato človek, ki besni redko poškoduje drugo osebo in je njegova jeza usmerjena na predmete - razbijanje pa take stvari. Četudi pride do telesnih poškodb, cilj takšne osebe ni uničenje pač pa prisila. No to je lep primer neprimerno izražene jeze - kar pa se situacijsko seveda lahko razlikuje. V glavo mi skoči strokovni policijski prijem.

 

Takšne in podobne zmotice dajejo jezi napačno Ime in Namen, kar seveda večkrat vodi v problem in težave, ki so v današnjem svetu tako pogoste. Zatorej Jeza je darilo, ki ga je potrebno na primeren način uporabiti in izraziti. Je naša skupna izhodiščna točka do sožitja. Je orodje sprave !

 

Ok zej si verjetno kdo že misli wtf ! kuvrtat tokrat si ga pa res usral... ampak pomislite ljudje, jeza ima svoj namen. Jeza ni vzrok naše nesreče pač pa samo posledica tistega, kar nam je prikrito, kar si mogoče celo želimo, da nam ostane prikrito. V ozadju se namreč skriva naša človeška samopomembnost. Ta samopomembnost se obnaša kot nekakšen tisočletnik in ne kot komajda stoletnik. Vse stvari kot dogovori, diplomacija, sporazumi itd. pa se dogajajo skozi orodje primerno izražene jeze ali kot je zapisano v knjigi '' adekvatna jeza '' .

 

Torej bi sedaj bilo mogoče reči, da je jeza odskočna deska nekam naprej k boljši prihodnosti, čeprav se mi le ta v tem trenutku vseh možnih razlik in drugačnosti zdi naravnost nemogoča in se mi poraja le kot izprijena besneča jeza prelivajoča se v sovražno destruktivnost. Pomanjkanje sprejemljivosti.

 

no no, le glavo gor pobč, vse bo še ok

 

Vsekakor pa se strinjam, da se bo pojavnost jeze znatno zmanjšala, ko se bomo naučili živeti en z drugim in se tako tudi spoštovati. Biti manj trmasti, samopomembni, ujeti v svojih lastnih glavah.

[FixMinze]

Za danes drugega ne morme vec kot odgovorit na to vprasanje oz. ta citat - sem ze napisala nekaj malega za nadalnje tovje tolmacenje, ampak ne morem, dokler kdo cesa ne odpise, ker je ze itak total nepregledno:))

 

Za napuh pa je vzrok prisotnost ega in LOČENOST OD BOGA - ciste vseobsegajoce vecne zive ljubezni ce bi bili vEnosti, bi bila nasa ljubezen v nas raztrescena na milijarde koscokov na vse obstoječe koscke zive in nezive in bi bili popolni kakor bog, a nismo : zato veliko pricakujemo od sebe in smo obcutljivi zgolj zase in za svoje..

 

vzrok za napuh je to nase razumevanje vsega predvsem skozi sebe - saj nismo eno v vsem al kako se ze rece, ampak smo sami zase in zato pac moramo ljubiti predvsme sebe - to pa ne gre brez izgub in brez bolecin in je treba veliko potprljenja, da se napuh oblaži .

 

itd......

 

 

no em tale naš ubogi ego. mislm, da mu kr paše tolk ene pozornosti za ego, tolk porabljene energije, ego, ego, ego, ego jeeeeeeeeee. Še vedno v soju luči. Ok sej vem kaj misliš pod ego -> egoizem, ne ? Ampak dobro gremo nanj z drugačno lučjo svetit . Ego je samo orodje uma, ego je skupek različnih osebnosti, skupek vseh multipla osebnosti, ki se porajajo znotraj nas in ta naš ego deluje kot povezljiva celota vseh teh mnogih osebnosti. heh. in prav je tako , da deluje kot povezljiva celota, ker v nobenem obratnem primeru ne more obstajati v zdravi obliki.

 

fino ne, da imamo ego, vsaj veš, da si tukaj in sedaj ! ego le kaj bi brez njega ? brez njega se niti v večni in končni ljubezni nebi mogli raztapljat

ok tko, da jaz predlagam, da mal popluvamo tale egoizem in samopomembnost, če nam bosta dovolila, vsaj toliko, da ego spozna kaj egoizem v resnici je, kako ga je prevaral ali kako je ego bil prevaran ?

 

Well sliš se kot naslov lepe zgodbice. Dragi otroci, danes pa vam povem čudovito zgodbico o tem

 

Kako je ego bil prevaran

 

 

vuaaaaa vuuaaaa jaaaa viiiii, šeee, dejnoooo plisssss

 

 

 

Emm čaki kva že - napuh ? Moje mnenje je, da se napuh pojavi kot obrambni mehanizme ega, ki je seveda bil prevaran.

 

se spomnim na meshuggah tekste

 

Let focus, go from your deceiving eyes to know what's

been concealed

We've all been blinded - Subjects to visual

misinformation

A systematic denial of the crystalline

 

 

Napuh je prepričanje nad lastno odličnostjo, ki pa to sploh ni. Vprašanje je le zakaj kdo potrebuje osebno prepričanje nad lastno odličnostjo. Kakšna manjvrednost proti ostalemu svetu, vesolju mogoče Bogu se skriva v ozadju ? Ali pa morda lahko rečem., kakšna neizražena, napačno razumljena, slabo uporabljena, krivo usmerjena jeza počiva tam, kjer sedaj svoj prestol varno čuva Napuh ? Kakšno pomanjkanje motivacije ali informacij se je dogodilo na tistem mestu, kjer nam stvari niso bile po volji, da se nam je Napuh ponudil v zaščito...

[FixMinze]

Kuvrtat, ne, ne cutim jeze na nikogar zarad svojih padcev in tega.

 

Jezna sem na druge, ce me provocirajo, pa vracam tud, sicer pa sem bolj nagnjena k potrtosti, ce ze.

 

krivdo imam samo, ce res kaj takega nardim, slabega in ne vem, zakaj bi se morala cutiti krivo zarad cesa na splosno in skoz ali kaj. Itak pa ce se slabega zaves ti je odpusceno, ce ne delas vec.

Moral bi konkretno povedat za kaj se gre.

 

sicr se itak v nasi veri govori dost o krivdi.

 

sem itak bolj na splošno govoru, tko kako bi rekel, kot o enih emocionalnih pravilih znotraj katerih delujejmo, a veš ? mehanizmi pa to

 

 

sama jeza je lahko izvir vsega drugega tud, recimo da komu kaj nardis ... Zato je tako skodljiva in omenjena kot greh. Drugo pa je produktivna jeza, kar si ze rekel, mora bit.

 

če komu kej nardiš pa to ni več jeza, pač pa, človeka že zasovražiš, da se zavestno odločiš mu nekaj naredit ( so izjeme ). to je to - mešanje jeze s sovraštvom. ti povem to je splošna človeška primitivnost, tle pač smo, da ne ločimo tko preprostih stvari. v nekaterih jezik teh dveh pojmov niti lektorsko nimajo ločenih. v ruščini naprimer koren besede jeza izhaja iz besede sovraštvo, kar ji avtomatsko določa takšno sovražno konotacijo. jeza je čist kul, če bi ljudje le vedl kaj v resnici pomeni in čemu služi.

 

 

omama in pregreha in strah pred kaznijo - saj ni to tak. Gre za vezanosti.

Jaz sem prisla od tega, da je vdajanje grehom pa omamam kvarno, keer drugim skodimo, ker se obicajno dotika tujega- v zvezi s tujim pa je zapoved, ki tega tujega sciti pred naso samovoljo.

Sicer je lahko omame kolkor hoče bit in je svetovana, ne pa prepovedana.

 

strah pred kaznijo? Dolocen strah pred trpljenjem ima menda vsakdo... neodvisno ce ga pripisuje bozji volji ali nakljucju.

 

well zej popravi me, če se motim ampak mislim, da tisto kar ne dobiš ali ne boš dobil zaradi napačnega obnašanja imamo človečki definirano kot strah pred kaznijo še posebej, če pogledaš širšo sliko.

 

-ok, če rečem; ma pa kva, boli me kurac , vseen mi je. no, res ni ravno nekega občutka o kazni, čeprav se skriva tam v ozadju

- zej, ko to nardiš za dovolj stvari se počasi ta občutek pred kaznijo lahko manifestira tudi v težko ogroženost, strah pred nesposobnostjo preživetja, čemur pa konec koncev lahko rečemo tudi Kazen za lenobo.

 

išče te sreča

um ti je dan

Našel jo boš ak'

nisi zaspan

 

Lenega čaka

Strgan rokav

Pal'ca beraška

Prazni bokal!

 

 

 

Podobno je pa tud za druge stvari al ne ? preseganje tega, ne čutenje Kazni pride s prihodom Želje Zej seveda so druge poti lepše, lažje itd. Ampak kdo pa pravi, da živimo v svetu, ki nam omogoči prepoznavanje lastnih pravih, globjih, resničnejših Želja. Prej obratno; živimo v svetu, ki je na nas ponosen, ko prikažemo svojo plehko in lahko naravo.

[FixMinze]

1. )Tisto o egoizmu res nimam kaj za dodati

 

2. )sicer pa tele osebne definicije so bolj kot ne za odmet. predstavljaj si, da se dva pogovarjata o avtomobilih pa oba govorita čist o eni drugi stvari : d

obstaja čisto preprost, realen in praktičen razlog zakaj je dobro, da imamo skupno definicijo

 

sicer pa se ego v modernem svetu takšnih in drugačnih psiho nazivov definira kot skupek ali organizacija ego stanj oziroma organizacija sub-osebnosti. Nekateri tudi govorijo o kompromisu znotraj teh različnih delov osebnosti. Zelo očitna primera bi bil človek, ki čuti ljubezen in sovraštvo do ene osebe hkrati. takšen človek je v sebi razdeljen, ker se ljubezen in sovraštvo izključujeta. Je pa mnogo manj očitnih in bolj prikritih primer. Torej ego je definiran kot organizacija ego stanj, kar se men sliš povsem naravno.

 

3. )In mantis ti si ego. Ti si to kar si tukaj in sedaj, ti si to aktivno ego stanje in prav nič drugega. Ko boš tisto kar ti misliš, da si boš še vedno samo neko ego stanje. Edina razlika bo v drugačni organiziranosti ego stanja, ki jo boš ti interpretirala, kot bolj pravilno, bolj resnično, bolj edinstveno, nasploh več vredno in boljše kot to kar si sedaj - pa bo to vseeno le še eno ego stanje, sebi lastne narave.

 

 

Tist o objestnosti pa ne vem na kaj cilaš, mogoče nekje pri sebi verjameš, da je bilo tisto navijanje napad nate. no v resnici to ni imelo veze s teboj. Soj luči prav tako ni bil prispodoba za bombastičnost. Maš mogoče probleme z zavistjo ?

 

 

4. )

''Kolikor vem, imamo vsi ljudje samo eno osebnost. Ki se spreminja tekom zivljenja. Karakter pa nikoli, ker zavisi od telesnega delovanja, ki pa je prirojeno. ''

 

Kaj ?

 

 

''ti bo kak solan psiholog (in ne kaksen iz kvazi vzhodnjasih tecajev) povedal, kaj je ego, jaz detajlnih definicij ne vem. Vem pa, kako sem mislila : orientiranost zgolj nase in na svoje potrebe, nerazumevanje drugih, ostajanje v svojem dojemanju bolecine ali vezanosti (v svojem egu), to je omejeno.

MI nismo nas ego : to sigurno vem, oz sem prepricana. Dokler je nas ego mocan, imamo tudi vec bolecin.

Tako sem to mislila. ''

 

točno to je egoizem kar pomeni, da ego enačiš z egoizmom. pol tud misliš, da ima nekdo, ki je razsvetljen, šibek ego ali nekaj v tem smislu ?

 

5. )

 

ego m neskl. (e) knjiž. posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja; jaz: osamljen je v množici, kajti zadovoljiti zna le svoj ego

 

egoizem -zma m (i) miselnost, ravnanje, pri katerem človek upošteva samo svoje koristi, sebičnost: ravnal je brez egoizma; v svojem egoizmu ni videl drugih ljudi; egoizem in individualizem

* soc. nacionalni egoizem prepričanje o večvrednosti svojega naroda in njegovi pravici do razvoja na škodo drugih

 

karakter -ja m (a)

 

1. kar označuje človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja; značaj: skušal je spoznati njegov karakter / vplivati na oblikovanje karakterja / po karakterju se zelo razlikujeva / glavne značilnosti njegovega karakterja / z oslabljenim pomenom imeti omahljiv, trden karakter; pren. karakter slovenskega naroda

 

2. nav. ekspr. oseba kot nosilec a) s prilastkom določenih lastnosti: razdvojen karakter se ne more nikjer ustaliti; tako slabega karakterja še nisem srečal / publ. taka glasba ne ustreza evropskemu karakterju b ) pozitivnih lastnosti: potrebujejo predvsem karakterje; v tej družbi je malo karakterjev / drži besedo, je karakter

• žarg. igrati karakterje karakterne vloge // v povedni rabi izraža značajnost, vztrajnost: ta človek je brez karakterja / ona ima karakter

 

3. publ., s širokim pomenskim obsegom kar označuje, loči kaj od drugega v okviru iste vrste, narava: določiti karakter reke; spremeniti karakter pesmi / z oslabljenim pomenom gibanje ima napreden karakter / opisati karakter dela v posameznih poklicih / ti ukrepi morajo imeti karakter prisilnih ukrepov

[Kabalist]

povsod razpaslo mnogoboštvo

Mnogoboštvo je naslednik animalistične prareligije. Je nujen razvojni korak religije. Monoteizem se je pojavil z Ehnatonovim monoteizmom (Aton). Mnogi razmišljajo, da je ravno Ehnatonov monoteizem prednik židovskega monoteizma. Že sama Geneza kaže visoko stopnjo tega razvoja (imamo besede Elohim, Jehova Elohim ipd., ki kažejo na ta razvoj). Ravno taista Geneza v prvih nekaj poglavjih kaže na razvoj od politeizma, preko Ehnatonovega monoteizma mimo gnostičnega dualizma do pravega monoteizma (čeprav samo enega od mnogih pogledov na svet). Mlce se je treba pozabavati s še kaj več, kot zgolj s tem, zakaj je Adam pojedel tisto jabolko. (Moja mala komična verzija: Bog je Adama izgnal, ker je dovolil, da ga je ženska, zaplejana od hudičebe kače nasrala, naj poje jabolko. Ostal bi pri škrobcu in bi še danes živeli v raju!)

[FixMinze]

No ne vem kako je karakter prirojen. To je verjetno bolj domneva izhajajoča iz predpostavke o pojavnosti sveta ?

 

Zavist je povezana s hierarhijo. Najbolj pogosta naj bi bila zavist v bratskih skupnostih, tam kjer velja, da so vsi enaki. In ker so vsi enaki seveda hitro pride do trenja, ko nekdo začne iztopati, predvsem v + . Pojavi se zavist, ker sistem hierarhije ni razvit ali pa je površen in iz tega sledi, da spoštovanje boljšega ni mogoče. Mogoča je samo zavist. Sistem hierarhije ti namreč omogoča, da se v njem prepoznaš, da prepoznaš svoj položaj in poti, ki iz takšnega položaja vodijo. To gre seveda vzporedno z možnostmi uresničitve ciljev ali želja. Sem zraven, tako spada tudi prosto sprijaznjenje z nezmožnostjo izživetja zavisti katero se navadno dogaja z doseganjem ali preseganjem kvalitet tiste vrednosti, ki si jo želiš. Zavist je namreč želja manifestirana na napačen način.

 

Edina logična pot pri zavisti ti je, da se angažiraš v takšnih dejavnostih, da se ti željeni cilj udejani ali pa da enostavno sprejmeš in zaživiš v kakšni drugi stvari

 

Razsvetljenje. Razsvetljenje je tisti prostor, ki ga ustvariš v svoji ego organizaciji skozi katerega se prebije tisti del pojavnosti Vesolja, Življenja, Boga (karkoli) , ki te nato razsvetljuje in vodi. Vendar spet samo preko tistega kar si doživel, se naučil itd. Samo tako se lahko razsvetljenje in znanje prelijeta v nas.

[FixMinze]

http://shrani.si/f/2d/O6/3nI3vASX/1214510215375.jpg

 

 

[FixMinze]

http://shrani.si/f/34/hU/CtrVySv/mmbrclmacmndurubwiwwdfb5.jpg

 

 

[FixMinze]

you are missing the poitn ! hint -> ura

[ratamahata]

you are missing the poitn ! hint -> ura

Jest tut ne štekam tegale z uro...

 

Ena misel (citat) od Mazzini-ja: "Upam, da jo je arhangel Mihael vzel v naročje v slokem telesu mladenke, ki si ga je spet pridobila, jo varno zastrl s krili, mehko zazibal ter ji v bleščavi prelepega nasmeha in ljubečih modrih oči tako dolgo šepetal na uho, dokler ni doumela: Če vso ljubezen daš Bogu in je ne pustiš prav nič za ljudi okoli sebe, sploh pa ne zase, če si odrekaš spoznanje o sebi in se zadovoljiš z najlažjimi izhodi, če ne znaš razumeti in odpuščati, občutiti sebe in drugih, niso nebesa nič bolj nebeška, zemlja pa postane neizmerno bolj peklenska."

[Kabalist]

Lep opis nastanka zavisti. Morebiti bi lahko dodal, da se sčasoma poleg zavisti pojavi še strah pred izgubo lastnega položaja.

[FixMinze]

Hvala ,

 

res tale zavist se lahko sprevrže v čudno situacijo. Bi pa prav dodal, kar mi je kasneje kapnilo. Kdor zavida tudi prezira. Če ti zavidam, te prav tako preziram, to pač sledi. Zanimiva je logika za tem. Oseba, ki zavida namreč predvideva in misli, da jo oseba, ki ji zavida prezira. V glavi si ustvarja domišljijske fantazije; sedaj pa misli, da je boljši in podobno Oseba v resnici čuti samoprezir ( slabši - slabša sem ), ki ga nato projecira in pojavi se zavidanje - prezir .

 

p.s; v notranjem okolju človeka se sklop lahko stopnjuje; samoprezir -> zavist -> prezir oz. samoprezir -> smosovraštvo -> zavist -> prezir - sovraštvo. Ekstrem, ker oseba začne verjeti, da mu drugi to počne nalašč.

[Kabalist]