bog je od vedno

[FixMinze]

Jest tut ne štekam tegale z uro...

 

http://shrani.si/f/2d/O6/3nI3vASX/1214510215375.jpg

 

 

Slika je logična uganka. Ura je čas, časovna omejitev. Slika je torej s časom omejena logična uganka - where is your God now.

Ni samo posmeh krščanstvu pač pa človeštvu nasploh, čeprav se obrača samo na 'Vašega Boga'. Vendar pa odprt človek lahko spregleda občo resnico za prikazanim. Bog ali nekdo drug v naši bližini, ki bo za nas ali namesto nas rešil s časom omejeno logično uganko - Življenje, enostavno ne obstaja. To smo mi sami, zato star pregovor pravi; če si ne boš pomagal sam ti niti Bog ne bo ! Pa smo spet pri strahu pred kaznijo - kenede : d. Rešitev takšne uganke je možna le s sprejemanjem odgovornosti za lastno življenje. Vse ostalo nato sledi in se pojavlja samo po sebi - tudi Bog.

[FixMinze]

Mantis IMO je tisto napisano v drugačnem kontekstu, za drugačne priložnosti, za drugačna razumevanja. Mogoče bi se lahko nekdo počutil tako osamljenega v svetu tako brez vrednega, da je edini, ki mu še ostane Bog. In ker je le Bog ta, ki ostane, ki mu kaj pomeni - zatorej vso ljubezen izroči in nameni njemu. Celo samo-žrtvuje se zanj v upanju ali strahu, da pridobi/izgubi njegovo Ljubezen in Spoštovanje in v strahu nato pretirava s vračanjem in hvaležnostjo, kjer ničesar ne pusti celo zase. Zatorej ji arhangel zašepeta na uho točno tisto kar ji mora tiso kar je potrebno, da sliši, da doujame....

[FixMinze]

Mantis, drugače na začetku piše ''Ena misel (citat) od Mazzini-ja''

Giuseppe Mazzini (June 22, 1805 – March 10, 1872) was an Italian patriot, philosopher and politician.

 

Napisana misel je prispodoba, alegorija, ironična metafora zatorej jo je potrebno kot takšno tudi jemati....

[ratamahata]

Mantis IMO je tisto napisano v drugačnem kontekstu, za drugačne priložnosti, za drugačna razumevanja. Mogoče bi se lahko nekdo počutil tako osamljenega v svetu tako brez vrednega, da je edini, ki mu še ostane Bog. In ker je le Bog ta, ki ostane, ki mu kaj pomeni - zatorej vso ljubezen izroči in nameni njemu. Celo samo-žrtvuje se zanj v upanju ali strahu, da pridobi/izgubi njegovo Ljubezen in Spoštovanje in v strahu nato pretirava s vračanjem in hvaležnostjo, kjer ničesar ne pusti celo zase. Zatorej ji arhangel zašepeta na uho točno tisto kar ji mora tiso kar je potrebno, da sliši, da doujame....

Ja, prav imaš, kuvrtat. Knjigo sem prebrala že nekaj let nazaj, ta izrek se mi je pa zdel lep ampak v drugem kontekstu. Zgodba pa je šla nekako tako: Mlad fant je živel svoje življenje, bil je prepuščen bolj ali manj samemu sebi, vse kar je imel je bila njegova mama. Ta pa, ker je bila v življenju zelo razočarana (ne spomnim se zakaj), je postala zelo verna, ampak v smislu, "da ta mladenka ljubi predvsem podobice in vse ostalo brezveznarijo", kot si napisala, mantis. V glavnem, odtujila se je od svojega sina, zaprla se je vase, živela neko fanatično pobožno življenje (v negativnem smislu). Ko pa je nastopil čas njene smrti, je bil fant ful prizadet, ne zato, ker je umrla, ampak ker svoje mame nikoli ni mel možnosti sploh spoznati - in pisatelj je to opisal, da brez prave ljubezni na zemlji verjetno ni pravega Boga v nebesih. Tko nekako sem jaz to razumela.

Glede ure (časa), kuvrtat, dobra razlaga

[FixMinze]

V bistvu nisem čist ziher zakva si mene kvotala ? ampak ja, alegorije imajo izhodišče v realnosti., kaj zdej ?

[FixMinze]

''Arhangel? Kaj je s tabo, Kuvrtat, vse vredu ,pa ji verjames? Sama namrec mislim, da ima TAKSNO dekle prisluhe in bi potrebovala zdravnika psihiatra''

 

 

A vidš, zakva sem napisu, da se omenjeni sestavek jemlje, pač kot se ga jemlje - kot alegorijo. Pa itak je poanta te metafore v tem, da te arhangel prebudi iz iluzije, ki si jo ustvariš. Mislm, nima smisla sploh pisat o tem, kako to dekle napak iterpretira Boga - ker je to že očitno samo po sebi : d . Razumeš, da je arhangel zato sploh omenjen. Ti si pa potem prevzela vlogo arhangela in se na široko razpisala ....

[mici59]

Aja nisi povedal v prvo, za kaj.

Jaz sem pa napacno razumela, kot da se nekak strinjas oz. verjames, da ji arhangel pove , sori.

 

Moram pa priznat nekaj zalostnega : niti tistim ne verjamem, ki slisijo bozje besede v zivo

Ce kdo rece, da mu je bog to in to povedal, ali govori z bogom, ne verjamem vec nic..

da ne bi izpadlo preveč emocialno bom rekel za začetek,da je z Bogom življenje veliko lažje ,kot brez njega

[Kabalist]

da ne bi izpadlo preveč emocialno bom rekel za začetek,da je z Bogom življenje veliko lažje ,kot brez njega

To pa zavisi od tega, kakšen odnos imaš do boga in božjega. POznam verne ljudi, ki pa trpijo ravno zaradi te svoje vere.

[mici59]

To pa zavisi od tega, kakšen odnos imaš do boga in božjega. POznam verne ljudi, ki pa trpijo ravno zaradi te svoje vere.

ti ne želijo Boga zadosti in obratno

[emanuel]

Mnogoboštvo je naslednik animalistične prareligije. Je nujen razvojni korak religije. Monoteizem se je pojavil z Ehnatonovim monoteizmom (Aton).

To je pač uradna razlaga antropološke znanosti, ki duhovnega sveta in njegovega razodetja ne priznava. Če pogledamo samo Hinduizem, vidimo, da gre v osnovi za monoteistično religijo, ki se je kasneja sprevrgla v mnogoboštvo, pri čemer pa sevede vsakdo, ki je duhovno bolj razgledan in ni malikovalec raznih podob še vedno dojame v njem monoteistično bistvo. Če pogledamo staro Egipčansko verovanje zasledimo, da je Tutankamonov oče želel v Egipt vrniti staro monoteistično vedenje, vendar so ga sovražniki odstranili, ker jim je iz političnih razlogov mnogoboštvo bolj ustrezalo. In če že omenjaš animalizem, si samo poglej, da indijanci razen tega da častijo živalske duhove in prednike, vedo, da je samo en Veliki duh. To vedenje pa je, čeprav preprosto, mnogo bolj čisto kot razna mnogoboštva. Kajti Edini Bog je vsekakor tudi Veliki Duh.

 

V starih časih so različna ljudstva umetniško upodabljala različne Božje lastnosti, te podobe so kasneje začeli ljudje častiti in malikovati, in iz tega so se razvila mnogoboštva. Zato tudi prepoved čaščenja raznih podb.

 

jeza vsekakor ni človeška slabost, ker tudi jezo lahko razdelimo na dva pola. primerna jeza in neprimerna jeza. primernost je kulturno določena. kulture pa v svojem razvoju pravila pogosto

Kdor si svoje slabosti sam pri sebi prizna, je na dobri poti da jih odpravi. Kdor pa svojih slabosti ne spozna kot slabosti, in jih sam pri sebi na vse kriplje zagovarja, se jih bo težko rešil!

[Kabalist]

To je pač uradna razlaga antropološke znanosti, ki duhovnega sveta in njegovega razodetja ne priznava. Če pogledamo samo Hinduizem, vidimo, da gre v osnovi za monoteistično religijo, ki se je kasneja sprevrgla v mnogoboštvo, pri čemer pa sevede vsakdo, ki je duhovno bolj razgledan in ni malikovalec raznih podob še vedno dojame v njem monoteistično bistvo. Če pogledamo staro Egipčansko verovanje zasledimo, da je Tutankamonov oče želel v Egipt vrniti staro monoteistično vedenje, vendar so ga sovražniki odstranili, ker jim je iz političnih razlogov mnogoboštvo bolj ustrezalo. In če že omenjaš animalizem, si samo poglej, da indijanci razen tega da častijo živalske duhove in prednike, vedo, da je samo en Veliki duh. To vedenje pa je, čeprav preprosto, mnogo bolj čisto kot razna mnogoboštva. Kajti Edini Bog je vsekakor tudi Veliki Duh.

 

V starih časih so različna ljudstva umetniško upodabljala različne Božje lastnosti, te podobe so kasneje začeli ljudje častiti in malikovati, in iz tega so se razvila mnogoboštva. Zato tudi prepoved čaščenja raznih podb.

Morebiti bi ti priporočal kakšno knjigo, kjer je lepo razloženo. Tvoje pisanje je značilno za ljudi, ki so verni, imajo zdrav razum, a preberejo samo to, kar se sklada z njihovo vero in razumevanjem. Naj podam primer Egipčanov. Egiptovska beseda Neter (Neteru) ne pomeni boga v našem pomenu besede, temveč izvršno silo božjega razodevanja. Njihov panteon je pravzaprav zbor skritih izvršiteljev božje namere. Imeli so najvišjega boga (znova gre za besedo neter) - Ptah, Re, Amon Re ipd., a to ni primerljivo z monoteističnim skritim bogom, temveč gre za evolucijsko stopnjo od animalistične prareligije do sodobne "duhovne ureditve". Faraon Ehnaton je utemeljil prvi pravi monoteizem s pravim bogom-stvarnikom Atonom, ki je po vseh lastnostih prednik židovskega monoteizma (ta je itka mešanica egiptovskega, recimo temu, politeizma in Ehnatonovega monoteizma - mnogo hebrejskih besed je neposredno vezanih na egiptovske besede - napr. Amen, potem je tu Amin Or (bodi luč), ki je podobna egiptovski Amon Re in teh primerov je veliko). Ne smeš niti prezreti obdobja vladavine svečenic, napr. kult Diane. Biblijska Geneza je polna dokazov o razvoju med animalizma do monoteizma. Krščansko čaščenje podobic je korak nazaj, ne naprej. Jezusova pot je v mnogočem podobna Horusovi (skoraj identična ikonografija, pomen v mitologiji ipd. napr. devica Izida je rodila božjega sina Horusa, zraven je celo riba - simbol Jezusa - podobnost je res presenetljiva), pravzaprav so egiptovski "bogovi" podobni krščanskim (in židovskim) angelom in nadangelom. Božja imena, množinska oblika imena Boga in še mnogo drugega dokazuje, da se je monoteizem razvil iz prareligije, ki sploh ni imela pravega boga v sodobnem pomenu te besede. Sodobne raziskave odmaknjenih plemen, ki živijo še v "prakomunizmu" je dober dokaz za to. Kaj pa razni kvaziduhovneži v sbvojih kvaziteorijah trdijo, pa je stvar vere, ne pa znanstvenega razmišljanja. Zgodovina razvoja religije pa sodi v sfero znanosti.

[FixMinze]

Kdor si svoje slabosti sam pri sebi prizna, je na dobri poti da jih odpravi. Kdor pa svojih slabosti ne spozna kot slabosti, in jih sam pri sebi na vse kriplje zagovarja, se jih bo težko rešil!

 

Predvidevam, da s tem nakazuješ na nek del mene. ampak jaz sem ti jasno napisal kakšna je definicija jeze in še enkrat; izražanje nezadovoljstva na postopki drugih ljudi. Naj ti zaradi lažjega razumevanja podam praktičen primer; voziš se z avtom po naselju, 60 namesto 50. Te vstavi policaj in ker škili iz radarja prebere 160 namesto 60. No tega ni naredil nalašč, pač pa po nesreči in ker ne želiš strožje kazni kot ti pripada boš izrazil nezadovoljstvo nad policajevim postopkom. Pri tem na kakšen način se boš izrazil boš upošteval svoje predvidevanje, da je policaj pač narobe prebral številke iz ekrana. Zatorej boš uporabil zelo blago obliko jeze, recimo (1)prvo stopnjo jeze -> na primer; gospod policaj zdi se mi, da ste napačno prebrali hitrost. To bi bila adekvatno izražena jeza. Policaj bo še enkrat odčital, verjetno bo začudeno pogledal, se zbegano nasmehnil, ti se mu nasmehneš nazaj. Vzpostavita identifikacijo človeškega faktorja napake, simpatijo, razumevanje itd...in se poslovita brez težav, verjetno pa boljše volje kot na začetku srečanja, denarni kazni navkljub.

 

 

Drugo bi bilo, da reagiral preveč jezno....

 

Toliko torej o jezi. Če se še vedno ne strinjaš z menoj, mi prosim povej kaj bi naredil ti ?

[emanuel]

Predvidevam, da s tem nakazuješ na nek del mene. ampak jaz sem ti jasno napisal kakšna je definicija jeze in še enkrat; izražanje nezadovoljstva na postopki drugih ljudi.

Se s tvojo definicijo že v osnovi ne strinjam. Jeza je čustvo, ki te preplavi. Gre za to, kaj se dogaja v človeku, ne pa za to, kaj izrazi na zunaj. Človek lahko izrazi nezadovoljstvo nad postopki drugih ljudi, pa se pri tem sploh ne jezi. To pač lahko stori iz želje po dobrobiti soljudi, ne iz jeze. Po drugi strani pa lahko nekaj nekoga jezi, recimo šef ga jebe v glavo v službi, pa tega ne upa izraziti, ker se boji, da ga bo šef do konca zjebu, druge službe pa ne bo dobu, ker mu bo dal šef tako oceno, da ga ne bo nihče več vzel v službo. Sam napiše, da si slab delavec, vzkipliv in prepirljiv, pa si za zmer v riti. Ampak taka jeza te vseen razžira in ti škoduje. Zato ne smeš gledat tako površno, kot si ti postavu definicijo jeze.

[emanuel]

Morebiti bi ti priporočal kakšno knjigo, kjer je lepo razloženo. Tvoje pisanje je značilno za ljudi, ki so verni, imajo zdrav razum, a preberejo samo to, kar se sklada z njihovo vero in razumevanjem.

Zame je vsekakor dejstvo, da je Bog lahko samo eden, in prepričan sem, da so imeli to zavedanje tudi ljudje v starih časih. Razne knjige, ki razlagajo razvoj, pri tem pa ne priznavajo duhovnih padcev človeštva, ki se pojavi z razvojem velikih mest, me ne prepričajo.

 

Krščansko čaščenje podobic je korak nazaj, ne naprej.

Vsekakor je čaščenje podobic korak nazaj, saj tega krščanstvo v svojih začetkih ni poznalo, temveč je predvsem predstavljalo sledenje Jezusovem duhovnem učenje. Ki pa vsekakor ni predstavljalo čaščenja podobic. Jezusovo učenje pa ni korak naprej, ampak PRESKOK v razumevanju.

 

Jezusova pot je v mnogočem podobna Horusovi (skoraj identična ikonografija, pomen v mitologiji ipd. napr. devica Izida je rodila božjega sina Horusa, zraven je celo riba - simbol Jezusa - podobnost je res presenetljiva), pravzaprav so egiptovski "bogovi" podobni krščanskim (in židovskim) angelom in nadangelom.

Si mogoče pomislil, da gre pri Horusovi zgodbi za prerokbo Jezusovega prihoda?

[FixMinze]

Se s tvojo definicijo že v osnovi ne strinjam. Jeza je čustvo, ki te preplavi. Gre za to, kaj se dogaja v človeku, ne pa za to, kaj izrazi na zunaj. Človek lahko izrazi nezadovoljstvo nad postopki drugih ljudi, pa se pri tem sploh ne jezi. To pač lahko stori iz želje po dobrobiti soljudi, ne iz jeze. Po drugi strani pa lahko nekaj nekoga jezi, recimo šef ga jebe v glavo v službi, pa tega ne upa izraziti, ker se boji, da ga bo šef do konca zjebu, druge službe pa ne bo dobu, ker mu bo dal šef tako oceno, da ga ne bo nihče več vzel v službo. Sam napiše, da si slab delavec, vzkipliv in prepirljiv, pa si za zmer v riti. Ampak taka jeza te vseen razžira in ti škoduje. Zato ne smeš gledat tako površno, kot si ti postavu definicijo jeze.

 

1. ) No ja, praviš, da je definicija površno postavljena. Jeza je čustvo, ki te preplavi za tiste ljudi, kateri imajo površno razumevanje emocij, torej lastnega vzorčenja. Sama ideja o preplavitvi pa kaže na strah pred emocionalno ugrabitvijo jeze, kar pa je samo strah pred neznanim, neraziskanim . Če skočiš v vodo pa ne znaš plavat je edino kar se zgodi, da toneš globje in globje. Tolko o jezi kot čustvu, ki te preplavi.

 

Jeza je del normalnega notranjega procesa človeka. Razsvetljenega ali ne. Le končni produkti so različni, končni produkti, ki se čutijo navznoter. Vsi smo povezani in vsi del tega kar se dogaja. Razumevanje vzročnosti jeze je del Vizije proti kateri se izteguje naša Človeška Roka. Kdor misli, da se bo izločil iz splošnega mentalnega koncepta brez razumevanja je obsojen na padec. Lahko tudi rečemo na preplavitev jeze, odvisno od koncepta dogajanja.

 

 

Zatorej, dokler ne boš vzpostavil drugačnega odnosa z jezo boš pač obsojen na preplavljanje.

 

2. ) Nekateri bi rekli tudi, da je jeza posledica nesposobnosti spremeniti situacijo tako, da nam bo všeč. Ampak jaz menim, da je ta ideja delno napačna. Lahko naredite test. V vaši sobi si izberite en predmet nad katerim ne boste zadovoljni iz katerega koli razloga. Ko ga boste našli boste čutili neke vrste vzdraženost, vzburjenost. Željo, da bi s tem predmetom nekaj naredili. Energija ognja, kundalini, jeza v svojih najbolj osnovnih zametkih. Ampak jaz točno vem kaj lahko s takšnim predmetom naredim pa se ta vzburjenost, iskrica še vseeno pojavi. Ni potrebno, da ne vem kaj naj naredim. S časoma sicer izgine pa, če s tem predmetom naredim kaj ali nič. In se potem, morebiti naslednji dan, ko grem mimo zopet pojavi.

 

Skratka;

-adekvatno jezo spremljano z občutki razumevanja, radosti, sreče itd. doživljamo ob stvareh, ki jih razumemo, na katere lahko vplivamo - je niti ne vidimo kot jezo. Nikoli ne zažari do prave mere.

-neadekvatno jezo pa navadno doživljamo v ravno obratnem polu, takrat, ko ne vidimo več izhoda. Po domače popizdimo. In zato tud mislimo, da je jeza nekakšno slabo, zlobno, nezaželjeno čustvo. Ta se namreč razplamenti preko meja željenega in škodi tako nam kot okolju.

[mayan]

quote

2. ) Nekateri bi rekli tudi, da je jeza posledica nesposobnosti spremeniti situacijo tako, da nam bo všeč. Ampak jaz menim, da je ta ideja delno napačna. Lahko naredite test. V vaši sobi si izberite en predmet nad katerim ne boste zadovoljni iz katerega koli razloga. Ko ga boste našli boste čutili neke vrste vzdraženost, vzburjenost. Željo, da bi s tem predmetom nekaj naredili. Energija ognja, kundalini, jeza v svojih najbolj osnovnih zametkih. Ampak jaz točno vem kaj lahko s takšnim predmetom naredim pa se ta vzburjenost, iskrica še vseeno pojavi. Ni potrebno, da ne vem kaj naj naredim. S časoma sicer izgine pa, če s tem predmetom naredim kaj ali nič. In se potem, morebiti naslednji dan, ko grem mimo zopet pojavi.

quote

 

 

Ta test pade, ker vemo, da je stvar stvar.. Ljudje smo v večini jezni na človeški faktor, ki ima možnost izbire oz. delovanja, mišljenja, čustvovanja, razumevanja, vse.. Torej, sami nase.. Da se obudimo v delovanje ponovno in ne ostajamo v projekciji nekoga izven nas.. Četudi ga čutimo kot popolnoma v nas.

[FixMinze]

No to je samo en del resnice. Zadeva je namreč taka, da se lahko jeziš tudi na predmet ali drugače na lastnosti katere predmetu pripisuješ; oblika, položaj, barva, vonj itd. Si v interakciji s predmetom prek lastne prestave. Za primero lahko izločimo človeški faktor in si za predmet opazovanja izberemo luno.

 

Luna mi gre na kurac, ker; ponoči sveti a ni že sonca dovolj podnevi, ker ma tiste črne lukne na površju wft ???? a ne more bit lepa in ravna ?, ker skoz spreminja obliko - majku ji vse te spremembe me delajo živčnega !!!, itd. torej tu ni nikogar, ki bi ga lahko krivili. Samo luna in jaz. Seveda lahko projeciraš na Boga ampak to je le beden poizkus bega pred lastno nesposobnostjo, hehe.

 

Spet, lahko se preko predmeta jeziš na osebo, ki je predmet tam postavila. In preko takšnega odnosa mimogrede zapaziš karakteristike predmeta, kjer naslednji trenutek ne razmišljaš več o osebi, ki je predmet postavila na napačno mesto ampak o tem kako beden je predmet; kaj bi z njim naredil, kako ga spremenil, pol se že jeziš na oblikovalca, pa spet na predmet itd....

 

Skratka možnosti je nešteto i niso nujno omejene na žive osebke.

[FixMinze]

''Velikokrat si v zadnjih postih omenjal jezo. Glavni greh, itak.''

 

1. ) Ok, najprej sem pomislu wtf ??? kakšna logika naj bi to bila. Po kakšnih kriterijih določiš neko čustvo za glavni greh ....

 

2. ) Kar je spodaj napisano vse lepo in prav. Ampak iskreno, kolikor je v spodnjih tekstih dobrega namena ( se nanašam na avtorja in tudi nate ) toliko je tudi primitivizma in omejenosti, kar je zgolj neposreden dokaz, da so takšna besedila bila pisana za pretekli čas in pretekle situacije. Ne, da se iz tega ne moremo učiti ! Potrebno je upoštevati smernice modernega časa in družbe. Količino informacij, ki jo posedujemo in možnosti. Če bi se Jezus pojavil danes in tukaj bi sveto pismo bilo drugače napisano, znanje pa drugače predano.

 

Za iztočnico, na kaj se nanašam pa vprašanje; kako je lahko jeza kot čustvo glavni greh, ko pa je jeza samo posledica in ne vzrok : D ? Kako ne spregledate, da je naravnost smešno in absurdno za glavni greh postaviti posledico namesto vzroka ?

 

 

po moje sta na svetu le 2 energiji, ce malo vzhodnjaskega uporabim : dobro in slabo. Vedno ko cutis do sebe v sebi slabo in hudo, delas nekaj narobe. Vedno ko si nevtral ali ko cutis dobro in delas dobro, delas pravilno.

 

 

Aja nisem vedu, da je svet film v črno - belem formatu....

[Kabalist]

Zame je vsekakor dejstvo, da je Bog lahko samo eden, in prepričan sem, da so imeli to zavedanje tudi ljudje v starih časih. Razne knjige, ki razlagajo razvoj, pri tem pa ne priznavajo duhovnih padcev človeštva, ki se pojavi z razvojem velikih mest, me ne prepričajo.

Nobena romantična vera ne more zamenjati antropoloških raziskav. Obstaja nešteto dokazov o animalistični prareligiji, ki je zatem evulirala v različne religije. Ta razvoj je bil tesno vezan na geografske, klimatološke in naselitvene okoliščine. Kljub navidezni različnosti imata Hinduizem in staroegiptovska religija veliko podobnosti, ki izhajajo iz animalistične preteklosti. Še danes so v odmaknjeni divjini plemena, ki gojijo to prareligijo (v skladu z lokalnimi okoliščinami). S pojavom velikih urbanih središč se pojavijo tudi svečeniki-kralji ob podpori panteona božanstev (pravzaprav izvršnih sil božje navzočnosti). V Egiptu so ti "neteru" imeli stilizirano podobo svojih animalističnih prednikov. Sčasoma se je pojavil vse pomembnejši "glavni" bog, ki kasneje postane edini Bog. To se je dogajalo z razvojem človeške zavesti in zlasti razvojem razuma, ki magično naravo "spreminja" v sistem, kjer ima vsaka posledica nek vzrok, ki ni nujno delo "duhov prednikov". Predlagam ti branje kakšne knjige o tem, saj ti na tem mestu ne morem razlagati vsebine nekaj knjig. Sicer pa ... itak nima smisla, saj imaš svojo fiksno vero, a z verovanjem ne moreš imeti logične in enakovredne razprave. Nekdo, ki trdno verjame v šestdnevo ustvarjenje, s tem se ne moreš rapravljati o milijone let trajajočem razvoju življenja.

Jezusovo učenje pa ni korak naprej, ampak PRESKOK v razumevanju

Jezusovo učenje je verovanje, ne pa razumevanje. Ne mešaj religije z razumom. Naloga religije ni razumevanje sveta. To nalogo ima znanost, ki je edina sposobna opisati fizični svet okoli nas. Žal pa religija še vedno hoče živeti v sferi objektivnega, a njena naloga je sfera subjektivnega. Kabala napr. priznava razvoj animalističnega politeizma v abstraktni monoteizem, ker to v ničemer ne nasprotuje vseprisotnemu Bogu. Človeška zavest se je v teh tisočletjih razvila in vedno šla zgolj naprej. V tem razvoju se je zgodilo tudi to, da se je Bog razkril do te mere, da se ga/jo zavedamo. Jezus je samo eden od mnogih, ki so dosegli določen osebnostni razvoj in so bili sposobni to prenesti na druge. Iz Jzusa pa so iz človeškega sina (ben ha'adam) naredili božjega sina (ben ha'elohim) šele proti koncu Starega Rima. A ker so telebajski Nikeje pozabili na hebrejščino, so še naprej veselo pisali ben ha'adam. Primerjaj ekumenski in hebrejski original! začetniki krščanstva so bili silno površni.

Si mogoče pomislil, da gre pri Horusovi zgodbi za prerokbo Jezusovega prihoda?

Saj ne misliš resno! Krščanstvo je samo kopija egiptovske legende, ki je bila takrat precej močno prisotna. Egipčani so si "izmislili" božjo sodbo, božjega sina, deviško mati ipd. Vse to ima korenine v polanimalističnem kultu Diane in preobrazbi boginje Lune v Boginjo Venere, iz hebrejske ama v aimo. Ama je devica, simbol potencialne plodnosti, a aima je mati - dejanska plodnost. To je pot iz semena do žita. faraon je vsako leto na 21. december(najnižjo točko sonca na nebu) posejal žito v obliki človeka in ga potem požel okoli naše velike noči (odvisno od položaja lune, kajti žetev plodnega človeka je bil lunarni praznik, a sejanje je bil solarni praznik). Vse to ima korenine v animalistični prareligiji, kjer je bila luna simbol devištva, potencialnosti, a sonce simbol plodnosti. Jezus in zlasti Sv. Pavel so ta prastara verovanja, ki so del nezavednega, vkomponirali v mit o Jezusu, ki je precej drugačen od resničnega Jezusa - sina človekovega.

[Kabalist]

ko pa pravis na 1. tocko, glavni greh - tukaj sme jih natisnila ze velikokrat : napuh, jeza, nevoscljivost, necistovanje, pozresnost, pohlep oz. lakomnost, lenoba .

Vsi ti grehi so posledica človekovega pomanjkanja pozornosti. Pozornost prinaša prepoznavanje, ki je temelj modrosti, a modrost je pot do ljubezni. Samo z ljubeznijo, modrostjo in pozornostjo lahko človek vzpostavi neposredni stik z Bogom, da se polno zaveda, da se skozi njega (njo) pretaka božja namera. V Bibliji piše: "Tvoja, ne moja volja naj se zgodi." To je stavek, ki natančno pove, kakšen odnos je treba imeti do sveta okoli sebe in tudi do samega sebe. Kakor hitro pa človek svojo voljo in svoj biloški položaj postavi na piadestal božanstva, se zaradi njegove končnosti rodijo grehi. Vsak greh je posledica neznanja, oziroma lažnega občutka znanja. Proti grehu se ne borimo s pridiganjem, temveč ozaveščanjem in razvojem osebne prozornosti za božji vpliv. Bog je neskončno veliko vse, a človek je neskončno majhno vse. A človek hoče biti velik in zato se rdoi grešnost, katere posledica je omejevanje sebe in drugih.

[FixMinze]

Izpolnitev želja je povezana z natančno opredelitvijo teh in hierarhijo želja, ki jo je potrebno upoštevat, pa še kej drugega zraven tudi paše. To je treba na začetku upoštevat. Vsaka želja ma svojo pot, le ta je lahko definirana različno glede na okolje, situacijo, razmere. Na voljo so nam različna sredstva, zato nekdo nekaj doseže lažje kot drugi. Ampak tako, je. Izvleci kar največ iz svojega, dopolnjuj se, izobražuj, odkrivaj, nadgrajuj. Ne stagniraj. Če ne moreš veliko začni z malim. Ne zahtevaj preveč od sebe, ker to že lahko spominja na samokaznovanje. In podobno. Men je blo zanimivo Castanedo brat in tisto zahtevo njihove skupnosti, da vsak član pridobi višjo izobrazbo, faks po naše. Zej mi vedno bolj jasno zakaj je takšna zahteva obstajala.

 

 

Samo želim ni dovolj in zato kabalist govori o pozornosti in prepoznavanju. Moraš bi notranje izdelan, drgač ni nč . Iz tam pa se potem želje uresničujejo.

 

p.s: jaz ti ne mislm pamet solit, sam, če vidm pr seb vidm tud pri drugih

[Guest VilaSonca]

n-krat sem se vprašala ... sem ateist? res potemtakem nimam prav nobene vere? niti v neko silo?

pa, čim pride do vprašanja Boga, zamrznem, celo takrat, ko samo sebe v mislih vprašam, ali verjamem ... vem, da verjamem ... ampak dlje se mi ne da iti ... samo naj ne ima imena ... je ...

 

bluzim ...........

[FixMinze]

Pa tudi hlad ne ostane v njem, ko izkljuci svoje vdajanje jezi.

 

Vsak clovek pa bi naj v sebi zatiral tisto slabo.

 

itd...

 

A vidiš ti že v principu razmišljaš narobe. jezo bi izključila, slabo bi zatirala. Definitivno deluješ po knjigi, ki jo bereš. Jaz se nebi jezil, ko bi jo bral, ker se do te mere že razumem. Čustva bi se pojavljala ampak bi jih prepoznaval in razumel. Čemu bi se le jezil ? če pa razumem kako in zakaj. Vsekakor pa deluješ knjigi. Nekatera čustva so greh, kot greh so prepovedana. Če jih čutiš in doživljaš si slab in grešen. Edino kar ti ostane je da moliš in večkrat na teden bereš SP. V nasprotnem primeru ti seveda ostane še tlačenje in zatiranje kot se tudi sama rada izražaš. Kaj ne vidiš unisa, ki iz mene kriči - že na začetku si narobe !!!!!!!!! Namesto, da bi razumela, ko pa ti obdajajoči svet ponuja to možnost - se raje zapiraš v stara prepričanja in napake preteklosti, ujete v stari izraznosti iz katere se boš, če se tako odločiš zopet izvlekla z jezo dokler ne boš končno razumela - sebe brez knjige v roki.

 

No ja možno je tudi, da se razsvetliš in potem se ti ne bo treba matrat in niti knjig več brat, ker ti bo itak jasno. Možno je ja....

 

In ne, jaz nikomur ne govorim naj se jezi, naj svojo jezo goji. Jaz pravim; prepoznaj vzorce potem boš lahko šel naprej. Nasprotno pa ti s svojim trpljenjem, emanuel s preplavajočo jezo in mici s svojimi izpadi in manipulacijami ( no vsaj mene zgleda že sprejema, zgleda, da pravilno prevajam ) vsak na svoj način prav lepo dokazujete do kakšne mere vam je vaša jeza jasna. Do kakšne mere ste jasni sebi

 

n-krat sem se vprašala ... sem ateist? res potemtakem nimam prav nobene vere? niti v neko silo?

pa, čim pride do vprašanja Boga, zamrznem, celo takrat, ko samo sebe v mislih vprašam, ali verjamem ... vem, da verjamem ... ampak dlje se mi ne da iti ... samo naj ne ima imena ... je ...

 

bluzim ...........

 

Ej to ti je simp; Boga povezuješ s tem kar ti je znano. Razširi svoje obzorje ....

[FixMinze]

Mah sej kul. Če bi bilo tako lahko kot ti pišeš, svet nebi bil takšen kot je. Skratka z razumevanjem čustev dobesedno bluziš. In ta način, način SP ne dojemam samo kot drugačen. Z drugačnostjo se tolažim. Dojemam ga kot napačnega. Čustva kot greh, prepovedana čustva drugega kot napačnost bit ne more. Že sam okvir opazovanja je omejen na omenjene zakone. Ne dopušča pogleda izven okvira. V naprej deluješ v prepričanosti iz knjige in ven iz njega ne moreš. V kolikor stopiš ven izgubiš Vero in Prepričanje. Zatorej tud ne moreš prepoznat slike o čustvih, ki se skriva za tem omejenim okvirom. Samo praskaš po površju, ki ti ga ponuja sveta knjiga.

 

 

Lepo, da to doživljaš kot svobodo. Pa ti povem, da je ne doživljaš zaradi omejitev zaradi okvirov pač pa zaradi tega, ker omejitve padejo. Spremenijo se v 0. Nič je sam po sebi neskončen, če pa mu daš še ljubezen in svetlobo pa dobiš nekaj lepega. Me prav zanima, če vidiš za to logiko.

 

Itak mi je pri vsem tem najbolj zanimiv vaš občutek za resnicoljubnost. SP je namreč sestavljena knjiga po idejah posameznikov, ki z Jezusom pač niso imeli nič skupnega. Slepo slediti takšni knjigi je po kurji pameti pljuvanje v lastno skledo. Rezultati tle pač ne morejo bit kredibilni in efikasni.

 

Sicer mi je pot Jezusa blazno kul vendar s spremenjeno psihološko sceno in slovnično izraznostjo zatorej se bolj težko identificiram za vami.

 

 

P.S; In ne, jaz nikomur ne govorim naj se jezi, naj svojo jezo goji - > ta stavek je v celoti nikalen

[mako106]

Ej to ti je simp; Boga povezuješ s tem kar ti je znano. Razširi svoje obzorje ....

al pa zožit...dokler mislimo da bog je...tako dolgo ga za nas....ni