bog je od vedno

[amber]

.

 

 

Itak mi je pri vsem tem najbolj zanimiv vaš občutek za resnicoljubnost. SP je namreč sestavljena knjiga po idejah posameznikov, ki z Jezusom pač niso imeli nič skupnega. Slepo slediti takšni knjigi je po kurji pameti pljuvanje v lastno skledo. Rezultati tle pač ne morejo bit kredibilni in efikasni.

 

Napisali so jo nekje 60 let po njegovi smrti...

[mako106]

Napisali so jo nekje 60 let po njegovi smrti...

in enih 666 predelali obdelali...in sebi prilagodili

[FixMinze]

, kej več pa sigurno lahko kabalist pove v kolikor se mu bo dalo, ker se je o tem že pisalo

 

al pa zožit...dokler mislimo da bog je...tako dolgo ga za nas....ni

 

itak potem se pojavi, sam pazi po SP tvegaš,da postaneš antikrist, no ja ti si to že itak, men je vsaj zarad simpatij odpuščeno

[amber]

, kej več pa sigurno lahko kabalist pove v kolikor se mu bo dalo, ker se je o tem že pisalo

 

 

ja bi blo fajn

 

Meni je iz zgodovine najboljša tista: ko je naenkrat kraljevalo več papežev... in da ne govorim o odpustkih in relikvijah, pa o gradnjah cerkva...in o Vatikanu...

[mako106]

itak potem se pojavi, sam pazi po SP tvegaš,da postaneš antikrist, no ja ti si to že itak, men je vsaj zarad simpatij odpuščeno

hehe...pred kristusom smo vsi bili antikristi...al pa še čistejši kristuski

[FixMinze]

''Meni je iz zgodovine najboljša tista: ko je naenkrat kraljevalo več papežev... in da ne govorim o odpustkih in relikvijah, pa o gradnjah cerkva...in o Vatikanu... ''

 

Ja to je res vendar so nekateri bralci SP indiferentni do RKC. Zato je tud mnogo bolj zanimivo razmišljat zgolj o vsebinskih oblikah SP, ki so se skozi zgodovino spreminjale.

Skratka Jezus in Inštitucija nista nujno povezana, kar pa naj nebi bilo pravilo v odnosu Jezus - SP

[The Dude]

Napisali so jo nekje 60 let po njegovi smrti...

 

Hja, Kuvrtat in Mantis, vsak si postavi svoje omejitve. Se sicer precej strinjam s Kuvrtatom, ampak moj način je takšen, da nikomur ne želim vsiljevati svojega mnenja. Mantis ti pač verjameš kakor verjameš in ne glede na svoja prepričanja si lahko srečna in dosežeš določen stopnjo zavedanje (mogoče zelo visoko) in pozornosti in živiš veselje in ljubezen.

 

Vsak ima svojo pot.

 

Malo bom pa vseeno pripomnil glede komentarjev glede jeze. Mantis, ti se jeze sicer zaveš, vendar če nisi zelo pozorna ne boš ugotovila vzroka jeze, ki tiči v tvojih miselnih vzorcih. Če tega ne ozavestiš ne boš nikoli mogla prekinit vzrokov za jezo in se bo ta vračala in ti jo boš zatirala. Vprašanje je torej le, kako globoko se želiš spoznat. Zato je Kuvrtat govoril o pozornosti in ne zatiranju.

[Kabalist]

Želje ... to je človekovo odzivanje na okolje. Želje so pravzaprav zavestna nadgradnja nagonov (preživetje, ohranitev vrste ipd.).Želje so v osnovi nepopolne, ker izhajajo iz nepopolnega razumevanja, do katerega privede končna omejitev razuma.

[The Dude]

Ne vem pa, kaj neki bi tu morala razumeti. A naj vrnem tud sama s kaksno lazjo nekomu, kaksno kolosalno rivico komu nardim, uprizorim takole, da nikakor ne bo mogel dokazat? NIti nimam take moci... In cetud bi jo imela, mi ne bi blo lepo pol, to videt, kako se jezi in razjoce in se skoz jezi name itd.

 

Nisem imuna na trpljenje. Toda nic pa ne ostajam v tem in ne ostajam v grdem gledanju in iskanju povracila. Izklopit krivicne ljudi od sebe, zascitit se je treba. Kaj pa naj bi drugega nardila.

 

Na tme orimeru zdja povem, da nisme trdila, da je treba zatirati vsa custva, saj pa je jasno, da zatirati tisto kolosalno jezo, razocaranje in nemoc - to se ne da. Moras nekak izraziti. Dat iz sebe.

 

Toda potem pa se nehat jezit in jih ne klet!

 

To je enako kot hrana. Ko si lacen - moras jesti.

 

Saj boš razumela, ko boš razumela. . Če vedno reagiraš na enak način - torej občutiš nemoč, čutiš, da se ti je zgodila krivica ipd., ti takšna čustva kažejo na tvoj miselni vzorec. Torej, pričakuješ, da bodo ljudje do tebe pravični, ljubeznivi,..kaj pa vem kakšni vse še (to moraš sama raziskat). Torej imaš v glavi točno sliko, kakšni bi morali biti ljudje do tebe in tudi sama do sebe. Če kdo tej sliki ne ustreza, se v tebi vzbudijo določeni občutki. Ko boš to nekaj časa opazovala, boš precej dobro razumela, kaj se ti dogaja. Razumeti moraš, da ni ves svet narejen narobe, če ne ustreza tvoji sliki, pa če je ta še tako idealistična. Pravičnost, ljubeznivost in druge kvalitete so koncepti, ki jih ti sprejemaš. Lahko se izogneš ljudem, ki ti takšne občutke povzročijo, lahko pa tudi pri sebi razčistiš, zakaj se ti to dogaja. Ti ljudje ti le pokažejo, kaj še moraš naredit na sebi. To je razmišljanje v primeru, da te zanima iti bolj globoko.

 

Sicer pa je prav, da jezo nekako izraziš (hkrati pa je fajn, da niso prizadeti bližnji . če takšni obzirnosti do drugih praviš zatiranje,..potem je to to). Je možno tudi, da npr. jezo v sebi opaziš, pa potem to energijo transformiraš. Ampak to je že druga tema.

[FixMinze]

Želje ... to je človekovo odzivanje na okolje. Želje so pravzaprav zavestna nadgradnja nagonov (preživetje, ohranitev vrste ipd.).Želje so v osnovi nepopolne, ker izhajajo iz nepopolnega razumevanja, do katerega privede končna omejitev razuma.

 

Ampak a ni tako, da želja vedno izhaja iz takšnega ali drugačnega razumevanja. In nasploh mimo želja ne moreš iti. Kar lahko narediš je, da si razširiš obzorje in tako tudi paleto Želja.

Definicija Želje; Oseba čuti željo kadar nek cilj ocenjuje kot pomembnega. Želja je čutenje težnje, da nekaj imaš, narediš, dosežeš ali ustvariš.

 

V bistvu se sprašujem, če si hotel povedat še kaj drugega kot, da so želje nadgradnja nagonov. Kaka druga pot za kero ne vem ?

[mici59]

Mah sej kul. Če bi bilo tako lahko kot ti pišeš, svet nebi bil takšen kot je. Skratka z razumevanjem čustev dobesedno bluziš. In ta način, način SP ne dojemam samo kot drugačen. Z drugačnostjo se tolažim. Dojemam ga kot napačnega. Čustva kot greh, prepovedana čustva drugega kot napačnost bit ne more. Že sam okvir opazovanja je omejen na omenjene zakone. Ne dopušča pogleda izven okvira. V naprej deluješ v prepričanosti iz knjige in ven iz njega ne moreš. V kolikor stopiš ven izgubiš Vero in Prepričanje. Zatorej tud ne moreš prepoznat slike o čustvih, ki se skriva za tem omejenim okvirom. Samo praskaš po površju, ki ti ga ponuja sveta knjiga.

 

 

Lepo, da to doživljaš kot svobodo. Pa ti povem, da je ne doživljaš zaradi omejitev zaradi okvirov pač pa zaradi tega, ker omejitve padejo. Spremenijo se v 0. Nič je sam po sebi neskončen, če pa mu daš še ljubezen in svetlobo pa dobiš nekaj lepega. Me prav zanima, če vidiš za to logiko.

 

Itak mi je pri vsem tem najbolj zanimiv vaš občutek za resnicoljubnost. SP je namreč sestavljena knjiga po idejah posameznikov, ki z Jezusom pač niso imeli nič skupnega. Slepo slediti takšni knjigi je po kurji pameti pljuvanje v lastno skledo. Rezultati tle pač ne morejo bit kredibilni in efikasni.

 

Sicer mi je pot Jezusa blazno kul vendar s spremenjeno psihološko sceno in slovnično izraznostjo zatorej se bolj težko identificiram za vami.

 

 

P.S; In ne, jaz nikomur ne govorim naj se jezi, naj svojo jezo goji - > ta stavek je v celoti nikalen

Sveto pismo je zbirka knjig,ki so razdeljene na dva dela:tiste,ki so jih napisali pred Kristusom,imenujemo Stara zaveza,tiste,ki so jih napisali po njem ,pa Nova zaveza.Izraelci ,ki so pisali starozavezne knjige,so bili BOŽJE izvoljeno ljudstvo.Svetu so zapustili prečudovito zbirko slovstvenih stvaritev,ki jih vse prežarja BOŽJI navdih.Seveda pa tega božjega pečata ne nosijo vsi judovski spisi;že sami Judje mnogih drugih verskih besedil niso sprejeli v starozavezni kanon.Prvih pet knjig sTARE ZAVEZE,Pentatevhali Peteroknižje,je po svetopisemskem izročilu napisal Mojzes,prvi veliki voditelj hebrejskega naroda.Te knjige,ki jim Judje pravijo tudi Postava,nas popeljejo od ustvaritve sveta in človeka skozi prva stoletja hebrejske zgodovine.Po Mojzesivi smrti se je Bog razodeval človeku po modrijanih in prerokih še vse do četrtega stoletja pr.Kr.O tem razdobju judovske zgodovine,dolgem več kot 1000 let,nam pripoveduje ostala Stara Zaveza.Ta je sestavljena iz zgodovinskih,pesniških in preroških knjig.Po osvajalnem pohodu Aleksandra Velikega sta se grški jezik in kultura razširila daleč prek meja vzhodnega Sredozemlja.V grščini so pisali TUDI Jezusovi apostoli in učenci v prvem stoletju po Kr.,ko so opisovali Gospodovo življenje,smrt in vstajenje,ter zapisali cerkveni nauk.Njihovi spisi niso nič manj pomembni od spisov njihovih predhodnikov,in prvotna Cerkev jih je,tako kot Staro zavezo,kmalu sprejela kot od Boga navdihnjeno besedo.

[FixMinze]

a zal se mi o teh splosnih psiholoskih stvareh ne da ... ker v praksi pa ne vem, ce kaj pomagajo na licu mesta, ko dozivis taksno sranje. Ko dozvis, se je treba samo cimprej povlect ven iz bolecine.

 

1 .)Well emm, seveda teorija ni praksa zato je pa toliko bolj pomembno prenašanje teorije v prakso. Kjer s časoma iz kvadratnega okvirja teorije zaplavaš v nežnejše linije razumevanja prakse.

 

Impulzivna dejanja so posledica nezavednega vzorca. Četudi poznaš vse teorije to seveda ne pomeni, da si v njih prepoznala svoje vzorce - zatorej potem takšna reakcija. Pač predvidevam, da se tudi tebi zdi napačna, drgač se jaz nebi oglasu. Zej vidu sem, da se sprašuješ kaj pač narediti. Spremenit svoje vrednotenje, ker imaš kokr men zgleda prevelike moralne imperative. To pomeni, da se ceniš samo takrat, ko izpolnjuješ te vrednosti, le takrat imaš omogočeno čutenje bitnega samospoštovanja. Enako seveda pričakuješ od drugih. V vseh nasprotnih primerih pa je štala. Obsesivna – kompulzivna motnja. Problem je v prevelikih pričakovanjih. Odpuščanje ni na mestu. Asociira mi na razbijanje gore, ki bi se jo lotu s klinom, kjer je klin odpuščanje, pa le to ne pride čez pričakovanja, moralne imperative.

 

Spet bi kdo rekel, da je to stvar posameznika. No ja seveda je. Ampak, če si na tak način škodi, je smiselno, da napačne osebne odločitve, idealne, želje itd. analizira, izpraša, prevrednoti, razišče. Stvar je seveda toliko težja v kolikor v ozadju najdemo strukture samoprezira, samojeze, samosovraštva. Takšne strukture namreč večina posameznikov v preživetvenem smislu projecira na okolje. In se nato kažejo kot jezljivost, preziranje, sovraženje Itd, lahko bi pisal še in še.

 

Moj point je, da zadeve prepoznaš, da Takrat se začno odpirati nova vrata. Pa ne mi rečt, da prepoznaš, ker se bom drgač z okna dol vrgu in boš ti kriva, pol se pa žri

 

 

2. )mici, zanimivo branje, sam kokr je men znano mal zgodovine manjka - zih ta zoprn del

 

ne niso križarske vojne

[mako106]

2. )mici, zanimivo branje, sam kokr je men znano mal zgodovine manjka - zih ta zoprn del

zgodovina je itak samo hecen ponaredek trenutka...a se ti ne zdi da se malo preveč furamo na njo

[FixMinze]

preteklost - sedanjost - prihodnost , res je, niso to kar bi lahko bili

[mako106]

preteklost - sedanjost - prihodnost , res je, niso to kar bi lahko bili

je kar je...zdaj in zdaj in zdaj...in čez nekaj časa...spet zdaj

 

 

.

 

 

.

 

 

.

 

 

in čez nekaj let spet zdaj..in naslednjo sekundo...je spet zdaj...to kar je...vedno bilo...in bo

[Kabalist]

Čas je zgolj ena od dimenzij, pravzaprav eno od gibal božjega razodevanja. Občutek preteklosti, sedanjosti in prihodnosti pričarajo možgani, oziroma omejitev razuma.

[FixMinze]

Čas, jaz, obstoj, meditacija;lepo in razumljivo povedano

[The Dude]

Čas, jaz, obstoj, meditacija;lepo in razumljivo povedano

 

Kuvrtat, nisem še videl Eckharta, da bi se toliko šalil. Ves čas mu gre na smeh . Kar se tiče uvida pa itak ni kaj rečt. Tip res ve kaj govori. In vse pove tako enostavno. Super v glavnem.

[emanuel]

1. ) No ja, praviš, da je definicija površno postavljena. Jeza je čustvo, ki te preplavi za tiste ljudi, kateri imajo površno razumevanje emocij, torej lastnega vzorčenja. Sama ideja o preplavitvi pa kaže na strah pred emocionalno ugrabitvijo jeze, kar pa je samo strah pred neznanim, neraziskanim . Če skočiš v vodo pa ne znaš plavat je edino kar se zgodi, da toneš globje in globje. Tolko o jezi kot čustvu, ki te preplavi.

Če je jeza zate zgolj "izražanje nezadovoljstva nad postopki drugih ljudi", potem smatram, da stvar gledaš zgolj površinso in je vsako nadaljne razglabljanje nesmiselno.

[emanuel]

Jezusovo učenje je verovanje, ne pa razumevanje. Ne mešaj religije z razumom. Naloga religije ni razumevanje sveta. To nalogo ima znanost, ki je edina sposobna opisati fizični svet okoli nas.

Jezusovo učenje je predvsem duhovno učenje, ne pa ustvarjanje nove "vere", ki se ji reče krščanstvo. Nepopolna znanost pa vsekakor ne more opisati sveta, in tega tudi ne bo zmogla, dokler se ne bo dokopala do duhovne biti stvarstva, pri tem pa je z začetkom kventne fizike še tako rekoč zgolj pri obrisih.

 

Saj ne misliš resno!

Pravzaprav mislim resno

 

Nobena romantična vera ne more zamenjati antropoloških raziskav.

Smisu antropologije je pač v tem, da eni delajo magisterije pa doktorate in s tem znanstvene karjere. Znanost pa je tako ali tako še v povojih.

[mako106]

Smisu antropologije je pač v tem, da eni delajo magisterije pa doktorate in s tem znanstvene karjere. Znanost pa je tako ali tako še v povojih.

itak je vse nesmiselno...dokler smisel iščemo

[FixMinze]

Če je jeza zate zgolj "izražanje nezadovoljstva nad postopki drugih ljudi", potem smatram, da stvar gledaš zgolj površinso in je vsako nadaljne razglabljanje nesmiselno.

 

 

1 .) Emanuel, takšen zaključek kot si ga naredil lahko kaže na več stvari (nebi našteval ). Nobena od teh pa ni usmerjena na tak ali drugačen način k pomoči drugi osebi v kar je vključeno tudi; izmenjava mnenj, podajanje argumentov lastne interpretacije, odpiranje novih zornih kotov. Toliko v razmislek, ker je zgornje delovanje neplodno v interakciji z okoljem in verjetno služi samo tebi.

 

2 .) Jeza "izražanje nezadovoljstva nad postopki drugih ljudi", je osnova ali temelj za prepoznavanje vzorcev delovanja jeze. Izhodišče torej. Princip.

 

O jezi sem povedal že več stvari pa bom še enkrat, pri tem se bom omejil na tvoj pogled ''Jeza je čustvo, ki te preplavi''.

Gre za nerazumevanje čustev, ki so sicer lahko povezana v delujočo celoto vendar so v principu ločena, ker opisujejo različne stvari. Jeza, prezir, sovraštvo kjer sovraštvo in prezir lahko menjata poziciji jeza pa ne. Preplavljanje s čustvi jeze je povezano z neprepoznavanjem razlike med jezo in sovraštvom;

-Jeza je usmerjena na obnašanje človeka. Cilj jeze je sprememba obnašanja posameznika.

-Sovraštvo je usmerjeno na bitje človeka. Cilj sovraštva je uničenje ali poškodovanje posameznika.

 

Mogoče bi sedaj lahko povezal, zakaj je za ''Jeza je čustvo, ki te preplavi'' potrebno obstajanje sovraštva ? Lahko pa tudi napišeš zakaj je tvoja trditev bolj pravilna. V kolikor meniš, da je tako, me itak zanima.

[FixMinze]

Kuvrtat, nisem še videl Eckharta, da bi se toliko šalil. Ves čas mu gre na smeh . Kar se tiče uvida pa itak ni kaj rečt. Tip res ve kaj govori. In vse pove tako enostavno. Super v glavnem.

 

no tle si lahko pogledaš njegove igralske sposobnosti

[Kabalist]

Jezusovo učenje je predvsem duhovno učenje, ne pa ustvarjanje nove "vere",

Dejstva pa kažejo nasprotno. Tako je pač ... pojavi se sposoben človek, kateremu sledijo manj sposobni in ti potem za prikrivanje lastnih slabosti uporabijo vrline sposobnega. Povsod je tako.

Pravzaprav mislim resno

Imaš pravico do tega.

Smisu antropologije je pač v tem, da eni delajo magisterije pa doktorate in s tem znanstvene karjere. Znanost pa je tako ali tako še v povojih.

 

Najbrž se nikoli nisi ukvarjaj s kakšnim znanstvenim delom, a najbrž tudi nisi prebral kaj veliko poljudnoznanstvenih revij. Govoriš kar tako na pamet. Znanosti ni namenjena vloga razprave o tem, če bog je ali ni. Znanost razsikuje pojavni svet in njegovo zgodovino na osnovi zbiranja in obdelovanja podatzkov, ki postanejo znanstvene informacije. Recimo ZGodovina filozofije bi ti dala nekaj zanimivih vpogledov v to, kako sploh deluje človeško iskanje bistva stvarstva.

[FixMinze]

razlaga novega sveta od eckharta

 

btw v USA je bla oprah od nekaterih proglašena za antikrista in enako eckhart, ker je spremenila svoj pogled na SP, no ne osebno pač pa kot naznanilo antikrista. Se pa z zgoraj povedanim strinjam. Nebesa niso po smrti pač pa se zgodijo tu na zemlji ne od Jezusa pač pa od prebujenja človeške zavesti. Jezus že pokaže kako to je, kakšno stanje to je. Nima pa dogma skrita za tem prav nič skupnega z notranjim bistvom posameznika s tisto bitiko, ki jo Jezus je osvojil. Sej to bi pa ja moglo bit samoumevno, da občutek prežemajoče ponotranjenosti in povezanosti ne pride od dogme in pravil niti od Jezusa ? in, da vsakega vodi na svoj način. Tud od Boga ne, ker je le ta v svoji obliki daleč preveč omejena. Bog je seveda oblika in le oblika potrebuje besedo