Skoči na vsebino

bog je od vedno


mici59

Recommended Posts

Kdor hoče biti prijatelj sveta, postane Božji sovražnik." (Jak 4, 4)

 

mi kdo lahko razloži pomen tega, meni nevednemu :inocent: :8): ?

 

spet nekaj večumnega in posplošenega.. - odvisno kako vidiš svet xrolleyesx

 

kaj je svet? svet človeškega okolja, svet kot Zemlja. .

 

svet v levi hemisferi možganov? svet v občutkih? he he

 

-------------------------------

 

in seveda lahko 1000 razlag zravn xDDx

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Kak si jaz to predstavljam.

 

SVET prižgeš TV ali se malo bolj ozreš po ljudeh okoli sebe pa konc koncev tudi po sebi. Kaj vidimo (vidim) sovraštvo v razno raznih oblikah in hrepeneje po materialnem in nadvladovanju.

 

To meni kaže, da če ljubiš svet v takšni obliki kot se meni kaže, si (sem) prežet s sovraštvom, hlastanjem po zemeljskem vzorcu, biti pomemben, bogat, lep v fizičnem...

 

Mislim, da smo poslani na našo lepo Zemljo zato, ker lahko ravno sredi vsega tega prej naštetega to presežemo. Sigurno je pa to izredno težko. Se sprejet in imeti rad, revnega, grdega, čudnega, nerazumljivega za okolico in podobno.

 

Pa tudi pojma božji sovražnik ne gre jemati dobesedno. Bogu nihče ni sovražnik, sami se imamo za take, sami sebi se globoko v sebi zdimo tako grdi, da smo prepričani, da nas bog take že ne more in ne sme imeti rad, ZAKAJ, ker se, če se zavedamo ali ne sami nimamo radi.

 

 

Kako nekomu verjet, da te ima rad in te sprejema takega kot si, ko pa se sam preziraš in obsojaš na vsakem koraku.

Let it be a bee.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pa tudi pojma božji sovražnik ne gre jemati dobesedno. Bogu nihče ni sovražnik, sami se imamo za take, sami sebi se globoko v sebi zdimo tako grdi, da smo prepričani, da nas bog take že ne more in ne sme imeti rad, ZAKAJ, ker se, če se zavedamo ali ne sami nimamo radi.

 

:palec:

tam kjer je tvoja pozornost - tam si ti ...........

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

tam kjer je tvoja pozornost - tam si ti ...........

 

 

Če te prav razumem - moja pozornost je trenutno še plod želja mojega ega. Kaj pa to pomeni pa vem, da sama veš. A tu sem zato, da pride tisti dan, ko bom to presegel in prisegel na tistega avtoktonega NVKja, ki je trenutno še mal zapacan in ne razločno viden x:)x.

Let it be a bee.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Kdor hoče biti prijatelj sveta, postane Božji sovražnik." (Jak 4, 4)

 

mi kdo lahko razloži pomen tega, meni nevednemu :inocent: :8): ?

Kdor je ljubitelj posvetnosti, postane tudi sovražnik vsakršne koli duhovnosti, in so mu pomembni samo še posvetni užitki in časti. To je jasno kot beli dan, in je žalostno, da je to treba še komu razlagat.

 

Kot je tud rečeno, ne išči časti od sveta. zakaj vsakdo, ki išče tosvetno čast, je na poti v lasten duhovni propad.

 

Oziroma, kot je mantis omenila, ne pričaj po krivem. Danes je laganje nekaj samo po sebi umevnega, in za čudake imajo tiste, ki nočejo lagati v korist lastnih interesov. Beseda nima nobene veljave več, samo nategovanje.

Prišel bo čas, ko bodo ljudje spoznali,

da je samo ena čreda, in samo en pastir.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Skratka mešanje jeze in sovraštva ima v današnjih odnosih že posledice, ....

 

Kjer ni jeze, tudi ne pride do sovraštva. In bolj kot te nekaj jezi, bolj si do tega sovražen.

Ne gre za dve različne stvari, ampak za nivo jakosti.

V bistvu je to ena stvar, za katero uporabljamo dve besedi glede na našo oceno jakosti. Kot glas ali hrup. Z besedo hrup označimo močno jakost glasu. Ali pa govor in vpitje.

Vglavnem, sovraštvo je močna jeza, ampak je to še vseen jeza, in ne razlagaj, da je to nekaj čisto drugega, ampak da so sam ljudje razn tebe tolk neumni, da tega ne zastopjo.

Prišel bo čas, ko bodo ljudje spoznali,

da je samo ena čreda, in samo en pastir.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Lej emanuel, spet nakladaš, tko kot v zadnjih treh odgovorih. Na moja vprašanja odgovarjaš bledo namesto s kontra argumenti. To samo po sebi dovolj pove o tvojem razumevanju, a se ti ne zdi ?

 

Emocionalno pismen človek je kdor prepoznava svoja čustvena stanja in jih razume. Jeza je samo eno od človeških čustev.

 

 

In ja v kolikor te dogma omejuje pri razširitvi tvojih konceptov, kateri so drugače že razširjeni in so rezultat raziskav človeške psihe v delovanju zadnjih 100 let - ja potem imaš prepoved uporabljanja svojih možganov, enega dela svojega intelekta. Tako si žaljiv sam do sebe. Jaz ti to samo povem.

Pa ja ne misliš resno, da bom resno razpravljal s človekom, ki napiše, da je "jeza izrazanje nezadovoljstva z drugimi ljudmi" x:o)x

Že ta trditu je zgrešena, in tako tudi vse naprej, kar si razvil na osnovi te trditve. Preprosto si preveč površen xrolleyesx

Kar pa se tiče raziskovanj psihe zadnjih sto let, stvar niti slučajno še ni dodelana.

Razen tega obstaja cel kup šol, ena uči tako, druga druače, tretja spet nekaj tretjega, in tako naprej v nedogled.......

 

V glavnem, vidim, da je razprava s tabo jalova, ker si nekaj malček psihologije naštudiru, pa se ti zdi, da si velik vedež x:o)x

 

P. S.

Lahko se pa zmenva za kakšno partijo šaha, tam so stvari bolj jasne, in boš lahko zadovoljil svoje intelekualistične interese.

 

 

Sicer pa gre za absurdnost trpljenja ljudi in čutenja krivde, ponižnosti kadar se znajdejo pred Bogom. Gre za pretiravanje. Ljudje ne spoštujejo sebe niti ne spoštujejo sočloveka potem pa se enako počutijo pred Bogom in v svoji zmedi molijo in upajo, da jim Višji odpusti grehe in in jih sprejme v svoje naročje. Absurd ! Namesto, da bi se priučili samospoštovanja pa bi ostale stvari sledile.

Predlagam ti, da pozorno prebereš kakšen evangelij, da boš sploh vedu, kaj pravzaprav učijo.

Prišel bo čas, ko bodo ljudje spoznali,

da je samo ena čreda, in samo en pastir.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Včeraj je bla ena zanimiva debata na slo1 na temo izdaje škofa Rožmana. Debata je bila tesno povezana z idejami RKC, ki izhajajo iz SP, kjer je definirano, da je nasprotnik sovražnik. V principu kdor ni z nami je proti nam. Sovražnik pa je nekdo kateri je v svoji funkciji zloben in si kot tak zasluži smrt. Sodbo izven norm človeških zakonov ali drugače - smrt v imenu Jezusa Kristusa. Kako se je to udejanilo v preteklosti nam je znano.

 

Zanima pa me kako to razumete dandanes ? Kaj menite, da bi se zgodilo, če bi RKC bila nad zakoni ? Kje v takšnem zapisu vidite Ljubezen ?

 

Logika sovraštva je preganjanje preganjalca. Kar je v zgoraj opisanem primeru blaznost, motnja, demonizacija objekta. To je moje stališče, pa vaše ?

 

p.s: zgodba o škofu je tukaj relevantna in zgolj podaja vir ideje

Kot je že mantis napisala, evangelij uči "'Kdor ni proti vam, je z vami."

Bistvo pa je v tem, da je bila NAJPREJ komistična partija izrazito sovražna do cerkve, in je zavračala vsakršno koli SODELOVANJE v korist slovenskega naroda, ter vojno takoj izkoristila za začetek likvidacij duhovnikov in vplivnih članov ter simpatizerjev ljudske stranke (ter kulakov (to je mal močnejših kmetov) in njihovih sinov!!! (hotl so vse izkorenint :xx!: ) pozneje pa še oficirjov jugo-vojske (pripravljeni so se bili pridružit OF pod pogojem, da obdržijo svoje čine, partija pa je hotla nastavlat sam komuniste))

 

O tem je danes na voljo dost virov. Pa poglej si še mal, kaj se je dogajal v sovjetski zvezi med revolucijo pa do 1940 leta, pa kako so bili tam sovražni do cerkve in duhovnikov, pa niso niso tam duhovniki nič sodeloval z nacisti, ker jih takrat sploh še ni bilo. Pa da te še spomnim, da KPJ ni bila neodvisna partija, ampak je bila del komunistične internacionale in povsem podrejena Stalinu.

 

Absurdno je govort, kako sta bili obe strani brezkompromisni, saj cerkvi glede na komunistično politiko drugega ni ostalo. Komunistična partija je bila dejansko skrajno sovražna do cerkve.

Prišel bo čas, ko bodo ljudje spoznali,

da je samo ena čreda, in samo en pastir.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Emanuel, men je jasno, da so tvoja prepričanja temelj tvojega življenja. Mi je tud jasno, da v kolikor bi moral spremenit idejo za tvojimi prepričanji to postavi velik del tvojih svetopisemskih raziskovanj in ugotovitev, ki si jih sprejel in s katerimi se identificiraš na glavo. Ali drugače; jih spodbija. Skratka želim povedat, da vidim čemu takšno nasprotovanje in pazi sedaj; posploševanje, ki ga sicer pripisuješ meni.

 

Naj te opomnim, da sem na tvoje opomine, da posplošujem odgovoril z bolj kompleksno razlago. Z bolj razgrajeno. Skratka naj se sedaj dotaknem tvojega posploševanja. Začel bom pri definicijah, ki so dandanes v uporabi in se uporabljajo tudi na fakultetah v izobraževanju prav tako pa tudi v okviru psihoterapevtskih tretmajev. Moderna psihologija torej, ki je še korak naprej od ne tako dolgo nazaj uveljavljenega. Imenuje se transakcijska analiza. Transakcijska, ker proučuje transakcije znotraj človeških odnosov. Kakšne transakcije pa to so nam je predvidevam jasno.

 

Definicija jeze; subjekt čuti jezo kadar ocenjuje, da se nekdo neupravičeno obnaša na način, ki ogroža neko subjektovo vrednost.

 

Psihološka funkcija jeze je v odreditvi meje subjektovega Jaza hkrati pa je povezana z različnimi oblikami subjektovega izražanja. Socialni aspekt je povezan s čutenjem moči, ker se jezi samo tisti, ki se počuti dovolj močnega. Torej je jeza povezana s subjektovim čutenjem lastne važnosti in pomembnosti. Na eksistencialni ravni sta jeza in agresivnost subjektov poizkus, da svet uredi v skladu s svojimi željami in vrednostmi.

 

 

Definicija sovraštva; sovraštvo je čutenje, ki ga subjekt čuti proti osebi za katero verjame, da je zlobna in s tem ogroža neko njegovo vrednost.

 

Da subjekt nekoga oceni z zlobnim mora izpolniti tri osnovne pogoje;

- bitno ogrožanje neke subjektove visoke vrednosti

- da to naredi brez odgovarjujočega ali opravičujočega povoda, vzroka

- da to naredi zavestno in namerno

 

To je potrebno za čutenje sovraštva. V kolikor ena od teh postavk odstopa dobimo drugačne zaključke. Logika sovraštva je preganjanje preganjalca. Subjekt, ki sovraži predhodno verjame, da druga oseba že sovraži njega.

 

Definicija afekta; afekt je pretirano močna ali intenzivna emocija .

 

O afektu govorimo kadar vrsta emocije odgovarja stimulansu iz okolice vendar pa intenzivnost ni opravičena in nima razloga v odgovarjajoči situaciji. Ljudje v stanju afekta govorijo a preplavljajočih čustvih. Višek intenzivnosti, ki se pojavlja se razloži z viškom v subjektovi oceni pomembnosti in vrednosti situacije. Torej v napačnem vrednotenju situacije.

 

--

 

No tolko za začetek, da vzpostavimo boljše razumevanje razlike med jezo in sovraštvom. Tudi poznavanje afekta :palec: Preprosta knjižna definicija brez primer, olepševanj, linkov itd. , ki bi jo lahko naredile bolj razumljive predstavi človeka. Temelj vsake debate je definiranje stvari. Veš kaj je to avto ? Veš , super. Lahko se začneva o tem pogovarjat. itd...

 

Torej osnovni pogoji so izpolnjeni. V kolikor argumente imaš v kolikor meniš, da si pravilno podkovan, kar na dan z njimi. Pri tem imej v mislih svoje debate, ki se vrtijo v svetopisemskem kontekstu kjer vedno stvari argumentiraš na bistveno bolj primeren način kot tukaj. To ti povem zato, da boš bolj pozoren na morebitno razliko v nivoju debate, ki jo boš vzpostavil x;)x

 

 

p.s; V kolikor kdo meni, da je tole off topic. Naj ga opomnim, da temu ni tako zaradi samega izhodišča topica, ki kot glavni vir informacij uporablja SP in tam definirane pojme.

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Definicija jeze; subjekt čuti jezo kadar ocenjuje, da se nekdo neupravičeno obnaša na način, ki ogroža neko subjektovo vrednost.

 

Psihološka funkcija jeze je v odreditvi meje subjektovega Jaza hkrati pa je povezana z različnimi oblikami subjektovega izražanja. Socialni aspekt je povezan s čutenjem moči, ker se jezi samo tisti, ki se počuti dovolj močnega. Torej je jeza povezana s subjektovim čutenjem lastne važnosti in pomembnosti. Na eksistencialni ravni sta jeza in agresivnost subjektov poizkus, da svet uredi v skladu s svojimi željami in vrednostmi.

 

Zanimivo, a nekako se zdi, da so to bolj možni primeri jeze in načini, kako se le-ta v svetu izraža, ne pa tudi jeze definicija. Mimogrede.

 

Moč je tam, ni pa poti, po kateri bi se ta moč lahko izrazila, zatorej pride do neke vrste zajezitve

(kakšno luštkano naključje, da sta si besedi jeza in zajezitev tako podobni x:Dx ).

Moč se razvija naprej, ker pa ni prostora, se prostor, potreben za to moč, ustvari s silo oz. "nasiljem".

 

 

p.s; V kolikor kdo meni, da je tole off topic. Naj ga opomnim, da temu ni tako zaradi samega izhodišča topica, ki kot glavni vir informacij uporablja SP in tam definirane pojme.

 

Itak. Ta vodnjak nima dna, vode pa tudi ne x;)x

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Zanimivo, a nekako se zdi, da so to bolj možni primeri jeze in načini, kako se le-ta v svetu izraža, ne pa tudi jeze definicija. Mimogrede.

 

Ja vidm tvoj point......

 

Moč je tam, ni pa poti, po kateri bi se ta moč lahko izrazila, zatorej pride do neke vrste zajezitve

(kakšno luštkano naključje, da sta si besedi jeza in zajezitev tako podobni x:Dx ).

Moč se razvija naprej, ker pa ni prostora, se prostor, potreben za to moč, ustvari s silo oz. "nasiljem".

 

...vendar le; ravno moč opisuje izraznost jeze. Akt izraznosti. Samo čutenje jeze ne pomeni njene izraznosti. Najprej začutiš, zatem izražiš. In ravno čutenje nemoči je stanje zajezitve jeze. In kot sem rekel začuteno jezo lahko izražiš tudi z Ljubeznijo. Ta pa ni krhka kot mogoče kdo misli. Pač pa je silna in mogočna, edinstvena.

 

To je tista pot, ki je ni in tam je ta ista moč. Princip Jezusa v IMO bolj kompleksni obliki.

Sama agresivnost se stopnjuje z občutkom izgube moči z občutkom izgube možnosti vplivanja na situacijo -> to pomeni, da jeza lahko iz svoje osnovne oblike eskalira v bes, divjanje. Zato tudi ločimo adekvatne in neadekvatne izraznosti jeze.

 

Kako bi ti definiral jezo ?

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

...vendar le; ravno moč opisuje izraznost jeze. Akt izraznosti. Samo čutenje jeze ne pomeni njene izraznosti. Najprej začutiš, zatem izražiš. In ravno čutenje nemoči je stanje zajezitve jeze. In kot sem rekel začuteno jezo lahko izražiš tudi z Ljubeznijo. Ta pa ni krhka kot mogoče kdo misli. Pač pa je silna in mogočna, edinstvena.

 

To je tista pot, ki je ni in tam je ta ista moč. Princip Jezusa v IMO bolj kompleksni obliki.

Sama agresivnost se stopnjuje z občutkom izgube moči z občutkom izgube možnosti vplivanja na situacijo -> to pomeni, da jeza lahko iz svoje osnovne oblike eskalira v bes, divjanje. Zato tudi ločimo adekvatne in neadekvatne izraznosti jeze.

 

Tako nekako vidim to tudi sam... jeza je lahko celo zelo koristna,

če se jo da v tistem neznatnem danem trenutku še kolikor-toliko možne presoje usmeriti.

Tu se porodi tudi vprašanje opazovalca.

V dveh različnih primerih dveh različnih oseb se lahko zdi zunanjemu opazovalcu izraz njune jeze enak,

čeprav se eden od "kandidatov" jezi prepušča in se tega ne zaveda,

med tem, ko drugi na jezi jezdi in ji zavestno pusti, da utre nova pota.

No, takšne so moje izkušnje v primeru jeze... včasih je vse skupaj bolj, včasih manj uspešno.

 

Kako bi ti definiral jezo ?

 

Uh... bom še malo premislil... najkasneje ti odgovorim, ko bom star okoli 115 let,

takrat bom mogoče vse skupaj bolj doumel x8Dx

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Povej mi raje, zakaj ločiš "stvarstvo", to je -svet, na materialno in duhovno ?

Kaj pa ti smatraš pod pojmom "svet", če ne tisto, kar je nastalo po velikem poku xrolleyesx

Prišel bo čas, ko bodo ljudje spoznali,

da je samo ena čreda, in samo en pastir.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Kako bi ti definiral jezo ?

 

Ok... poiskus št. 1:

 

Jeza je psihofizično stanje, gnano predvsem s strani misli in čustev

in se izraža predvsem skozi telo…

pogosto kot agresija ali kot avtoagresija

in se temu primerno nagiba k uničevalnosti.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Tako nekako vidim to tudi sam... jeza je lahko celo zelo koristna,

če se jo da v tistem neznatnem danem trenutku še kolikor-toliko možne presoje usmeriti.

Tu se porodi tudi vprašanje opazovalca.

V dveh različnih primerih dveh različnih oseb se lahko zdi zunanjemu opazovalcu izraz njune jeze enak,

čeprav se eden od "kandidatov" jezi prepušča in se tega ne zaveda,

med tem, ko drugi na jezi jezdi in ji zavestno pusti, da utre nova pota.

No, takšne so moje izkušnje v primeru jeze... včasih je vse skupaj bolj, včasih manj uspešno.

 

Zato sem tud napisal definicijo afekta x;)x

 

 

Edin nebi se strinjal o tistem zunanjem opazovalcu, ki opazuje. IMO bo razlika več kot očitna. Gre že za drugačno kvaliteto jeze, ki se zato tudi drugače izrazi, čeprav se jezita za popolnoma enako stvar.

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Kaj pa ti smatraš pod pojmom "svet", če ne tisto, kar je nastalo po velikem poku

 

Prav vse...

 

četudi ustvarimo mentalno mejo, ki nam "olajšuje" razumevanje elementov in duha,

je ta meja le navidezna in celo kot takšna del sveta samega. Duh in elementi prav tako, jasno.

 

Če sprejmemo možnost večnosti, moramo posledično tudi sprejeti,

da svet, ki je 1, nima ne začetka, ne konca;

ne stvarnika, ne apokaliptičnega rablja.

 

V nasprotnem primeru mi pride na misel princip "babušk"...

saj veš, ko je ena babuška v drugi in ta spet v tretji itd. ...

prav tako s stvarnikom...

tega je ustvaril drug stvarnik in tega tretji...

v bistvu identično generacijam človeštva.

Vsekakor se mi zdi ta drugi primer manj verjeten...

 

Zato sem tud napisal definicijo afekta x;)x

 

 

Edin nebi se strinjal o tistem zunanjem opazovalcu, ki opazuje. IMO bo razlika več kot očitna. Gre že za drugačno kvaliteto jeze, ki se zato tudi drugače izrazi, čeprav se jezita za popolnoma enako stvar.

 

Ja... verjetno je odvisno od tega, KDO ta opazovalec je. Ne vsak vidi jasno.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ok... poiskus št. 1:

 

Jeza je psihofizično stanje, gnano predvsem s strani misli in čustev

in se izraža predvsem skozi telo…

pogosto kot agresija ali kot avtoagresija

in se temu primerno nagiba k uničevalnosti.

 

Definicja emocije oz. čustev; čustvo je reakcija bitja na neko dogajanje

 

Dejansko si napisal kaj je čustvo, kaj ga pogojuje in prek česa se čuti. <nič nisi pisal o jezi. Pač pa o čustvih nasplošno.

Edino na koncu si napisal najbolj poznano obliko izražanja jeze in morebitne posledice - ne pa tudi tega kaj jeza je x;)x

 

Če maš drugo defincijo čustev, kar na dan z njo x:)x

 

Ja... verjetno je odvisno od tega, KDO ta opazovalec je. Ne vsak vidi jasno.

 

Hmm, a pa se ti ne zdi, da bi tisti, ki je pod nezavednim vplivom jeze prej ali slej zapadel v stanje afekta, besa, zamegljenega razuma od jeze ? Medtem, ko bi drugi s svojo jezo zaključil znatno hitreje preden bi se to sploh razvilo ?

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Definicja emocije oz. čustev; čustvo je reakcija bitja na neko dogajanje

 

Dejansko si napisal kaj je čustvo, kaj ga pogojuje in prek česa se čuti. <nič nisi pisal o jezi. Pač pa o čustvih nasplošno.

Edino na koncu si napisal najbolj poznano obliko izražanja jeze in morebitne posledice - ne pa tudi tega kaj jeza je x;)x

 

Če maš drugo defincijo čustev, kar na dan z njo x:)x

 

Morda bi bilo bolj primerno reči, da je čustvo zaznavanje in še ne reakcija.

Kako ti na to zaznavanje reagiraš, je odvisno od tvojih navad, sposobnosti in konstitucije...

so pa to vsekakor definicije, iz katerih ne bi delal dogem...

kot rečeno; je bil bolj poiskus št. 1.

 

 

 

Hmm, a pa se ti ne zdi, da bi tisti, ki je pod nezavednim vplivom jeze prej ali slej zapadel v stanje afekta, besa, zamegljenega razuma od jeze ?

 

Ne nujno. Preneha, če se sooči z močjo (npr. jezo), ki je večja od njegove.

Jezna mačka postane kaj hitro prestrašena, ko ugleda jeznega tigra. x:)x

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Morda bi bilo bolj primerno reči, da je čustvo zaznavanje in še ne reakcija.

Kako ti na to zaznavanje reagiraš, je odvisno od tvojih navad, sposobnosti in konstitucije...

so pa to vsekakor definicije, iz katerih ne bi delal dogem...

kot rečeno; je bil bolj poiskus št. 1.

 

Ne bi se mogel strinjati s teboj v kolikor izhajam iz točke, da je čustvo posledica in šele zatem vzrok. Posledica seveda, ker imam svobodo odločitve in torej ne morem vse povprek obsojati okolja za lastne emocije. Za čustvo torej lahko uporabim pojem emocionalna reakcija, ker dejansko gre za reagiranje tvojega notranjega sveta ali vzorčenja na situacijo v okolju.

 

To je prvi krog. V drugem krogu se lahko dogaja reakcija na čustveno stanje. Se mi zdi, da opisuješ drugi krog.

 

 

 

Ne nujno. Preneha, če se sooči z močjo (npr. jezo), ki je večja od njegove.

Jezna mačka postane kaj hitro prestrašena, ko ugleda jeznega tigra. x:)x

 

Tle pa se mi zdi, da sva se narobe razumela. Pri osebi, ki se jeze zaveda le ta hitreje pojena, ker subjekt bolj natančno ve kaj želi in kaj natančno je tisto kar ga moti. Kaj je tisto zaradi česar se jezi. V skladu z bolj zavedno sliko je torej tudi njegova jeza izražena na drugačen način kot jeza nekoga, ki se svoje podrejenosti jezi oz. lastne impulzivnosti ne zaveda.

 

Torej vzrok njune jeze je identičen. Vendar bo impulzivna oseba že na začetku bolj intenzivno reagirala in jeza ga prec pojahala namesto, da bi bilo obratno.

Ne vidim kako bi lahko druga oseba reagirala identično. Kako bi lahko zapadla v identično izražanje jeze ?

 

Drugače pa se z zgoraj napisanim strinjam.

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ne bi se mogel strinjati s teboj v kolikor izhajam iz točke, da je čustvo posledica in šele zatem vzrok. Posledica seveda, ker imam svobodo odločitve in torej ne morem vse povprek obsojati okolja za lastne emocije. Za čustvo torej lahko uporabim pojem emocionalna reakcija, ker dejansko gre za reagiranje tvojega notranjega sveta ali vzorčenja na situacijo v okolju.

 

To je prvi krog. V drugem krogu se lahko dogaja reakcija na čustveno stanje. Se mi zdi, da opisuješ drugi krog.

 

Tu je seveda vprašanje videnja... vidiš čustva kot "tvoja čustva" ali enostavno kot čustva ?

Menim, da tu povečinoma ne gre za vprašanje "svobodne odločitve",

saj je okolje do te mere močnejše, da vtisne nate pečat tega, kar si.

To kar si, si predvsem zaradi okoliščin, to je -okolja.

Tu nekaj spreminjati pomeni spreminjati vzorce lego-kock, katerih je toliko, da lahko z njimi zapolniš cel planet.

Sam sem se te nesmiselne naloge seveda lotil x:)x

 

Tle pa se mi zdi, da sva se narobe razumela. Pri osebi, ki se jeze zaveda le ta hitreje pojena, ker subjekt bolj natančno ve kaj želi in kaj natančno je tisto kar ga moti. Kaj je tisto zaradi česar se jezi. V skladu z bolj zavedno sliko je torej tudi njegova jeza izražena na drugačen način kot jeza nekoga, ki se svoje podrejenosti jezi oz. lastne impulzivnosti ne zaveda.

 

Torej vzrok njune jeze je identičen. Vendar bo impulzivna oseba že na začetku bolj intenzivno reagirala in jeza ga prec pojahala namesto, da bi bilo obratno.

Ne vidim kako bi lahko druga oseba reagirala identično. Kako bi lahko zapadla v identično izražanje jeze ?

 

Drugače pa se z zgoraj napisanim strinjam.

 

Ni namen vsakega, da jeza pojenja, saj, kot sem napisal, se jo, ker je le-ta moč, da tudi izkoristiti.

Vprašanje je le, koliko je "jezdec jeze" sposoben samokontrole, da ob primernem trenutku zapusti sedlo...

sicer pa lahko jeza na ta način traja in traja... med tem se seveda marsikaj zgodi, če je človek kreativen :vragec:

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Tu je seveda vprašanje videnja... vidiš čustva kot "tvoja čustva" ali enostavno kot čustva ?

Menim, da tu povečinoma ne gre za vprašanje "svobodne odločitve",

saj je okolje do te mere močnejše, da vtisne nate pečat tega, kar si.

To kar si, si predvsem zaradi okoliščin, to je -okolja.

Tu nekaj spreminjati pomeni spreminjati vzorce lego-kock, katerih je toliko, da lahko z njimi zapolniš cel planet.

Sam sem se te nesmiselne naloge seveda lotil x:)x

 

Čustva vidim pač kot čustva kot nekaj kar se odvija skozi moje vzorčenje. Kot nekaj kar je pač posledica meni lastnega vzorčenja. Zato se strinjam s tisto prvo omenjeno definicijo.

 

Ni namen vsakega, da jeza pojenja, saj, kot sem napisal, se jo, ker je le-ta moč, da tudi izkoristiti.

Vprašanje je le, koliko je "jezdec jeze" sposoben samokontrole, da ob primernem trenutku zapusti sedlo...

sicer pa lahko jeza na ta način traja in traja... med tem se seveda marsikaj zgodi, če je človek kreativen :vragec:

 

Se strinjam s tvojim mnenjem , skratka v njem ne najdem svoje napake. Edino kar je, da se mi takšna uporaba jeze ne zdi primerna, ker IMO v največ primerih služi ponosu, samopomebnosti. Malo manj pa vzpostavitvi sožitja. Hočem rečt - kregat in prerekat se zna vsak bedak :mezik:

 

Sicer mi pa tvoje opisovanje bolj meji na doživljanje kundalinija, ki pa ga v principu nebi enačil z jezo, ker že spada v sfero duhovnega doživljanja emocij in ne zgolj doživljanja emocij.

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Se strinjam s tvojim mnenjem , skratka v njem ne najdem svoje napake. Edino kar je, da se mi takšna uporaba jeze ne zdi primerna, ker IMO v največ primerih služi ponosu, samopomebnosti. Malo manj pa vzpostavitvi sožitja. Hočem rečt - kregat in prerekat se zna vsak bedak :mezik:

 

Tudi to se da izpopolniti x:Dx

 

Sicer mi pa tvoje opisovanje bolj meji na doživljanje kundalinija, ki pa ga v principu nebi enačil z jezo, ker že spada v sfero duhovnega doživljanja emocij in ne zgolj doživljanja emocij.

 

Mogoče, čeprav mora z stranskimi efekti živeti osebek sam + okolje, torej ostali ljudje,

za katere se tovrstni stranski efekti ponavadi zdijo kot nekaj neprimernega (npr. jeza)...

pa saj na nek način tudi so.

 

Po drugi strani pa bi se dalo zlahka trditi, da v vesolju napak in zmot ni, te so le naše lastne označbe nečesa,

kar je ponavadi neugodno, predvsem za nas.

Če se nekdo razjezi in nekoga ubije, npr., potem bodo sorodniki umrlega žalovali in videli dogodek kot takšen,

med tem, ko se bi črvi že veselili slavnostne pojedine, hehe.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Tudi to se da izpopolniti x:Dx

 

x:Dx

 

itak vse se da

 

 

Mogoče, čeprav mora z stranskimi efekti živeti osebek sam + okolje, torej ostali ljudje,

za katere se tovrstni stranski efekti ponavadi zdijo kot nekaj neprimernega (npr. jeza)...

pa saj na nek način tudi so.

 

Po drugi strani pa bi se dalo zlahka trditi, da v vesolju napak in zmot ni, te so le naše lastne označbe nečesa,

kar je ponavadi neugodno, predvsem za nas.

Če se nekdo razjezi in nekoga ubije, npr., potem bodo sorodniki umrlega žalovali in videli dogodek kot takšen,

med tem, ko se bi črvi že veselili slavnostne pojedine, hehe.

 

Težko bi rekel, če nam je vesolje res vse namenilo. Bi rekel, da niti ne. Da je del dogajanja prav preizkušnja sama. Tisti, ki pa niso pridni jih pa črna luknja na koncu pogoltne x;)x

Sicer pa menim, da jezi sami dajemo takšno moč tudi zaradi napačnega razumevanja ne samo jeze ampak nasploh samih sebe.

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...



  • Včlani se

    Postani član LN Foruma in se pridruži naši skupnosti.

  • Zadnji obiskovalci

    • Noben član si ne ogleduje te strani.
×
×
  • Objavi novo...