NEDOKONČANO BRANJE

[Guest mačona]

Zanima me, katere so tiste knjige, ki ste jih v obupu zalučali stran, ker so bile neberljive?

 

Vem, da nisem mogla prebaviti Don Kihota. Kar spuščala sem strani. To v srednji šoli, ko nisem marala sploh nobenega branja! :xx!:

Vem, da sem brala Jeana Cristopha avtorja Romaina Rollanda, ful zavzeto, eno poletje ... Super, le zadnjih 10 strani (roman obsega 4 knjige po 300, 400 strani ) se mi enostavno ni dalo prebrati, češ, saj je že vsega konec, ne rabim vedeti, kaj pravi avtor.

Pa Uliksesa nisem mogla. Ampak začuda sem vztrajala do 80. strani. Potem sem jo pa res vrgla stran. Zdaj me pa nekaj mika, da bi jo ponovno začela brati.

Aha, pa Bratje Karamazovi so tudi bili predolgočasni.

Pa Saga o Forsytih. Verjetno sem lani poleti prebrala kakšno polovico, potem pa me je začelo dolgočasiti vse skupaj.

Bile so že tudi kakšne knjige od Agathe Christie, ki se mi je na začetku zdela tako bedna, da se sploh nisem trudila naprej ... Pa jo drugače obožujem. Ampak to se mi je začelo dogajati, ko sem za sabo imela že 30 prebranih del od nje ...

[Sebastjan]

Pod svobodnim soncem.

[alef]

Vojna in mir...

Ne vem če sem prebral deset strani tega špeha...

Mi ni niti jasno zakaj sem jo sploh začel brat...

Pa vse od Castanede...

Vsako nekje do polovice, potem pa ni šlo dalje...

Nekako mu nisem več verjel...

[Marsa]

Fajn tema!

 

... sam 'problem' je, da ce se nisem pregrizla do konca, si vecinoma tud nisem zapomnila, za kere knjige je slo.

Pa tud vcas nimas filinga tapravega, pa drugic ko ti v roke pride, pa jo kar pozres, medtem ko prvic pa ti sploh ni potegnila.

Jaz sem tud CCja, pred dobrimi 20 leti sam zacela... one neke hrvaske izdaje al srbske... pa tud nisem brala pol sploh.

Medtem ko sem ga pa pred kakimi 13 leti al kej tacga ponovno se lotla, sem pa pozhirala, zgoltala, se cist nasla not.

 

Tud men Ulikses ni sedel, ga tud nisem do konca, pa 100 let samote mi je uzhas, sem umirala zraven, vendar sem se vseen prebila do konca.

 

Se mi kar frzmaga, pustit knjigo, ko jo enkrat zacnem.. pa ene rabjo mal casa, da 'prodres' not... pa je po parih poglavjih ali clo straneh super in se dobr, da je nisem odlozila.

medtem ko pa nekatere, kljub temu da sem jim dajala sanso, me niso pa niso pa niso pa niso mogle pritegnit..

pa sem jih tako pustila... ampak z enim takim ne fajn obcutkom.... kot nekaj nedokoncanega...

[Guest mačona]

Aja, pa Stepnega volka sem se spravila brat v enem že itak temačnejšem obdobju mojega življenja. Užas. Ni šlo.

[Zasavka]

Aja, pa Stepnega volka sem se spravila brat v enem že itak temačnejšem obdobju mojega življenja. Užas. Ni šlo.

meni tud ni šlo ...

[alef]

ampak z enim takim ne fajn obcutkom.... kot nekaj nedokoncanega...

 

Meni pa ne.

Katerokoli knjigo sem že začel brat, sem jo ali zato ker sem vedel kaj je notri, ker mi jo je nekdo priporočil, ker sem nekje prebral da je dobra...

In za tiste ki jih nisem prebral mislim da mi niso imele kaj povedati.

Ne smatram pa to kot nekaj nedokončanega.

JE bilo dokončano, tam kjer je bilo treba končati.

Edino za Vojna in Mir mi nikakor ni jasno zakaj sem jo sploh začel brat...

 

Nekaj pa se mi zdi zanimivo.

Večkrat sem že začel brati knjigo Čustvena Inteligeca.

VEDNO sem prišel samo do 32. strani.

Ali je to neko sporočilo ali kaj, še nisem ugotovil.

Je pa že par let nisem vzel v roke.

[Aliana]

Don Kihot v srednji, zdajle ga mam v originalu, ker je najbolj pomembna knjiga za letošnji izpit, sam je še vedno v vrečki, v kateri je bil iz španije prinesen... sej nekak sem mal volje dobila na predavanjih, ko so mal razlagal ene stvari.. sam še zmer.. mi kar ne gre,,

ja, teli špehi ruski.. ful ni moj stil, sem se prebila čez kakega, pa itak sprot pozabla.. ene par pa vem, da sem jih odložila..

ma kriza, itak se še od unih, ki so mi ble fajn, ne spomnim naslovov, kaj šele od unih, ki jih nisem do konca... jih je pa blo kar nekaj, ja..

 

zadnje čase večinoma zato, ker sem si sposodla kako šund literaturo, ker mije bil naslov všeč pa hotla neki bolj na izi.. in me po par straneh vse minilo, ker je blo preplehko in brez stila... očitno dobila nek filing, kaj je men dobra literatura..

[Guest mačona]

Aja, pa od Johna Grayja eno o čustvih in odnosih ... Nisem dokončala, ker se mi je zdelo, da je preotročje in da itak vse znam iz prakse. No ja, ilustracije so me pa zabavale.

[Michelle]

Ulikses in Vojna in mir.

:xx!:

 

Se mi zdi, da sta to taki tipični "težki" knjigi, Vojna in Mir predvsem zaradi dolžine...

Uliksesa sem jaz prebrala. Najprej nisem odnehala samo zaradi trme, ampak kasneje sem fejst "notr padla" Joyce Podobno je bilo tudi z Proustovim Swanovim svetom, ki je pa zakon

 

ŽAL moram povedati, da nisem mogla brat Prešernovih stvari. Le tisto, kar je bilo nujno potrebno za oceno (pa še ocena je bila zelo slaba).

 

V bistvu se niti ne spomnem knjig, ki sem jih kar odložila...zaprem, vrnem v knjižnico in pozabim (se mi zdi, da je bila ena 5 barv ljubezni al nekaj takega..groza..).

[Guest mačona]

Swanov svet je nekaj najboljšega. Žal pa ni čisto cel ciklus preveden v slovenščino.

[Michelle]

Res? Pa se potem splača dobiti angleško verzijo? Bi spet brala o magdalenicah

[Guest mačona]

Ne me vprašat, ker sem brala samo V Swannovem svetu. Zakaj pa ne bereš kar v francoščini?

[Michelle]

Ker se znam samo predstaviti in povedati nekaj tipičnih stavkov, ravno toliko, da se ne bi izgubila v med Francozi

Skratka, daleč od tega, da bi lahko šla brat Prousta.

Sem pa mislila, da zna bit v angleščini daljša različica...

[Guest mačona]

Možno.

[Alan_New]

Zanima me, katere so tiste knjige, ki ste jih v obupu zalučali stran, ker so bile neberljive?

 

Vem, da nisem mogla prebaviti Don Kihota. Kar spuščala sem strani. To v srednji šoli, ko nisem marala sploh nobenega branja! :xx!:

Joj, kake muke mi je povzročal Don Kihot. Tudi jaz sem spuščal cela poglavja, sem menda prebral samo začetek, dva stavka vmes in konec. Podobno, če ne hujše trpljenje, sem doživljal ob Cankarju, še posebej Na klancu. Niti naših socialnih realistov nisem mogel brati. Fuj. :xx!:

 

Swanov svet je nekaj najboljšega. Žal pa ni čisto cel ciklus preveden v slovenščino.

Proust... Še dobro, da se je nekje ustavil in ni nadaljaval svojih asociacij na neskončno potenco.

 

A da ni ves cikel preveden? Meni se zdi, da je -- vseh sedem knjig. A jih je kaj več?

[Guest mačona]

Joj, kake muke mi je povzročal Don Kihot. Tudi jaz sem spuščal cela poglavja, sem menda prebral samo začetek, dva stavka vmes in konec. Podobno, če ne hujše trpljenje, sem doživljal ob Cankarju, še posebej Na klancu. Niti naših socialnih realistov nisem mogel brati. Fuj. :xx!:

Proust... Še dobro, da se je nekje ustavil in ni nadaljaval svojih asociacij na neskončno potenco.

 

A da ni ves cikel preveden? Meni se zdi, da je -- vseh sedem knjig. A jih je kaj več?

Cankija tudi jaz ne maram. No, Na klancu sem prebrala, ker me je zanimalo, kaj bo s Francko, a to je tudi vse od Cankija, ne bi se silila brat. Hlapce in Hlapca Jerneja in njegovo pravico recimo ... Pa Kersnik mi bil je tečen. Stritar in Tavčar sta me še najbolj pritegnila od realistov.

 

Kolikor vem, so v slo. prevedeni samo kakšni 3-je deli celotnega ciklusa. Ali ap sem brala zelo staro izdajo, kjer je v spremni besedi pač navedeno tako. lahko se je vmes kaj spremenilo. Pa ne študiram bibliotekarstva, da bi bila na tekočem.

[Gazelca]

Zločin in kazen.....joj,kar na bruhanje mi je šlo zraven,dober psihološki roman,nič ne rečem,samo meni ne všečen! :xx!: :xx!:

Pa Madame Bovary....ajoj.

 

Ob Don Kihotu sem se pa tako smejala, da so me vsi samo gledali.....fajn knjigca.

[Guest mačona]

Madame Bovary je pa ja kul. Zločin in kazen je pa po moje prehvaljen.

[Alan_New]

Kolikor vem, so v slo. prevedeni samo kakšni 3-je deli celotnega ciklusa. Ali ap sem brala zelo staro izdajo, kjer je v spremni besedi pač navedeno tako. lahko se je vmes kaj spremenilo. Pa ne študiram bibliotekarstva, da bi bila na tekočem.

Evo, prevedenih je vseh sedem knjig.

• Iskanje izgubljenega časa. 1, V Swannovem svetu. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1963
  
• Iskanje izgubljenega časa. 2, V senci cvetočih deklet. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1975
  
• Iskanje izgubljenega časa. 3, Svet Guermantskih. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1987
  
• Iskanje izgubljenega časa. 4, Sodoma in Gomora. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1991
  
• Iskanje izgubljenega časa. 5, Jetnica. - Ljubljana : DZS, 1995
  
• Iskanje izgubljenega časa. 6, Ubežnica. - Ljubljana : DZS, 1996
  
• Iskanje izgubljenega časa. 7, Spet najdeni čas. - Ljubljana : DZS, 1997
  

Že ki smo pri Proustu, V Swannovem svetu sem nehal brati po treh straneh. Dolgčas.

[Guest mačona]

Eh, ti si čuden. jezikovno je mogoče zapleten, samo meni je čisto razumljiv ... Spomini, fantazija, tok zavesti ..

[Alan_New]

Sej je razumljiv tudi meni. V bistvu mu beseda zelo klepetavo teče, a dolgočasno mi je brati njegove spomine, asociacije in sploh tale tok podzavesti.

[Guest mačona]

Aja, meni pa ravno to. Kako mi je polepšal čas, ko sem se pozimi 2005/06 zjutraj ob sedmih s trolo vozila na šiht. Pa Oscar Wilde mi je tudi tako lepo krajšal čas na troli. Mam rada dekadenco in simbolizem.

[Alan_New]

Pa Oscar Wilde mi je tudi tako lepo krajšal čas na troli. Mam rada dekadenco in simbolizem.

Razen Baudelaira in Rimbauda do ene mere, me ti dekadentneži in simbolisti niso kaj pritegnili.

 

A, pa še ena, ki sem jo odložil na polovici: Učna leta Wilhelma Meistra od Goetheja. Sploh ne vem, kako sem lahko do polovice zgural.

[Guest mačona]

Baudelaire. :2src:

Rimbauda pa nisem razumela. Pa sem ga vseeno prebrala. A je on napisal pesem Pijani čoln?

 

Goetheja sploh nisem brala NIKOLI, pa študiram saj veš kaj. Razen Trpljenje mladega Werterja. Aja, ups, to je lord Byron napisal, uuuups. Torej Goetheja še sploh nisem brala! Nisem jaz za te finte - Faust, Wilhelm Meister ... Ruski romantiki so mi bolj pri srcu. Recimo od Lermontova Junak našega časa.