Ozdravitev pri vsaki bolezni?

[Robida]

Saj je res hecno, kako sem sploh prišla do tega. Torej, imam simptome nekaj dni in kar naenkrat mi pride na misel, da je mogoče to to-pa to (nisem brala nobene knjige). In ker nekaj dam na intuicijo, sem si stvar pogledala in našla vse polno simptomov. Ni izključeno, da sem si po tem sama naredila še nove, o katerih sem brala, ko pa me je zgrabla panika. Grem do zdravnice, ki pa reče, da se to itak še ne da ugotovit (je precej dolga procedura za to). In simptomi so še danes tu, ki pa lahko pomenijo tudi nekaj drugih bolezni, ki niso tako hude, to je tudi res.

Nekaj mora biti na temu. Ker to drugače nima smisla, da bi se tako zadiagnosticirala in tako zapaničarila. Ker sem res raje zdrava kot bolna.

 

Če boš opozorila vzela zares in spremenila način življenja, se lahko zgodi, da bodo vsi simptomi izginili.

 

Vendar.....glede na človeško psiho, čeprav sebe včasih prepričujemo, da gledamo na vse pozitivno, da je vse ok, nam podzavest ne da miru. V smislu....če na "silo" odstranjujemo strahove in misli na težavo ki jo imamo, smo jo potisnili pod preprogo in ko bo kup pod preprogo dovolj velik, bo udaril še z večjo silo na plan kot prvič.

Kaj storiti... prepoznati strahove in jim pogledati v obraz.....razkriti vzrok. Preprosto povedano...odpreti stran, katere nas je strah. Šele od tu naprej lahko potem delujemo. Ko sprejmemo dejstva, šele na tem lahko gradimo svoje zdravje, psiho.....

 

Sprobano na moji koži

[Ismana]

Vendar.....glede na človeško psiho, čeprav sebe včasih prepričujemo, da gledamo na vse pozitivno, da je vse ok, nam podzavest ne da miru. V smislu....če na "silo" odstranjujemo strahove in misli na težavo ki jo imamo, smo jo potisnili pod preprogo in ko bo kup pod preprogo dovolj velik, bo udaril še z večjo silo na plan kot prvič.

 

O, Robida, ti pa res razumeš! Ja, točno to mi hodi po glavi. Poleg tega pa še to:

 

Če boš opozorila vzela zares in spremenila način življenja, se lahko zgodi, da bodo vsi simptomi izginili.

 

pri tej bolezni, simpotmi dejansko ponavadi izginejo za nekaj časa in sedaj si predstavljaj, da ne veš, ali so ZARES odšli in je vse ok ali pa je samo premor med dvema.

 

Sprejeti? Verjamem, da je temu tako, samo zaenkrat še ne čutim, da sem že tam. Oz. vem, da nisem.

[Robida]

strah......če nam vlada strah, potem vegetiramo....obtičimo na mestu.

 

Če sem odkrita, najtežje je imeti strah pod kontrolo. Vedno je tisto.....KAJ PA ČE.... Na silo odstraniti strah se ne da. Tako kot sem že napisala, pogledati mu je treba v oči. Spustiti se točno v tisto ki nam ne da miru, v tisto...KAJ PA ČE.... Seveda je pa to najtežje. Govorimo in pišemo lahko v nedogled. Tudi na poti, ko se spustimo v to, bo večkrat prišel na dan ta...kaj pa če.... Vendar ko vedno znova in znova delujemo v smer odprtja tega poglavja, se vedno manjkrat pojavi to vprašanje. Šele ko razgrnemo to poglavje, ko odpremo vse vogalčke tega poglavja in razdelamo vse, šele potem bomo mirni. Pa smo pri notranjem miru, ki ga je tako zelo težko najti. Točno na ta način pridemo do njega. Ne da si sugeriramo različne stavke in besede in jih govorimo, da včasih preglasimo tudi ta notranji glas, ampak da delujemo v smer umirjanja situacij in razgrinjanja tistih stvari ki nas glodajo odznotraj.

[Sebastjan]

Tudi jaz imam podobne izkušnje s strahom. Potreben je globlji vpogled v situacijo in soočanje. Ob takih trenutkih je fajn poiskati pomoč izkušenega človeka.

 

Priporočam knjigo, ki si jo občasno izposodim: B. Brennan - Prebujajoča svetloba.

 

[alef]

Zdej, jst sem samo en butl in se na zdravljenje ne zastopim glih, ma se mi zdi, da je omalovaževanje uradne medicine en tak znak, kva nej rečem, vsaj plitkosti, če ne omejenosti.

 

Me zanima, kaj bi tale tipo na slikci dejal na vaše, tko, ja, neznosno nonšalantne izjave.

 

človek slon /sem pozabu, kako se uradno imenuje ta bolezen/

 

 

Tole sem šele zdajle opazil.

To ni bolezen o kakršnih je govora tu noter.

To je prirojena telesna hiba in tu ne moremo govoriti o ozdravitvi, kvečjemu o možnosti korekcije.

Pod bolezen je mišljeno spremenjeno stanje in poslabšana funkcionalnost organizma zaradi različnih dejavnikov.

In tu ima psiha ali po domače rečeno glava veliko vlogo.

Verjetje v neozdravljivost, strah pred boleznijo...

Vse to seveda zmanjša možnosti in sposobnosti organizma da se brani, da ozdravi.

Jaz osebno verjamem da se vsak organizem ki je zbolel lahko povrne v prvotno, zdravo stanje.

Ne me zdaj vprašat kako, ker enostavnega odgovora ne poznam(če ga sploh kdo pozna...)

Verjamem samo da so spremembe vedno možne v obe smeri.

[Marsa]

To ni bolezen o kakršnih je govora tu noter.

To je prirojena telesna hiba in tu ne moremo govoriti o ozdravitvi, kvečjemu o možnosti korekcije.

no evo kok si fajn ubesedil

 

tud pod ostalo:

[Robida]

preizkušnja

 

Preberite si tale blog. Ne rabi komentarja.