Skoči na vsebino

Zablode duhovnosti


unis

Recommended Posts

Kar si napisal je prav.Vendar, če že hočeš navezovati svoja razmišljanja glede miselnih slik in podob, ki sem jih sam pretipkal, bi blo zlo fino, da bi se poskušala držati istega standarda.

To bi nekako pomenilo, če govorim o rdeči jabolki, misliš tudi ti na tisto mojo rdečo jabolko.

Kako velika je tvoja jabolka?Ima pecelj?Je gnila ob strani?Ma clo del vejice pa zelen listek?

Pojma nimam, kaj misliš.

Kako se lahko sploh meniva, če mi rečeš, da te ne poslušam, č pa kot kaže, govorim o drugih stvareh, kot jih ti štekaš, da jih.

 

Ok kaj je blo narobe ? razne, da te nisem dojel. Pa sem te potem le dojel in sem se strinjal pa se nisem strinjal o možnosti vzpostavitve sistema. Pa sem potem pisal o naravni vzpostavitivi. In nič ne pravim, da me ne poslušaš. S kom govoriš. Z mano že ne. Ker veš jaz ne govorim. Imam zaprta usta. Zato pa drugi toliko več povejo.

 

In zato sva midva samo na tem forumu in pa prav nikjer drugje.

 

Tist glede numenga ali pametnega to je bil pa smo moj samogovor - sorry :inocent: x:Dx

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • Komentarji 54
  • Objavljeno
  • Zadnji komentar

Najbolj aktivni v tej temi

:vragec:

 

 

drgach so pa men zhe v naprej zagotovljena nebesa....pa ne glede na to, kaj pochnem... x^x x^x x^x

 

zlomk....tralala

http://www.cosgan.de/images/midi/engel/g020.gif

da nauš mislu.....jest mam že potrdiu za u nebesa...... http://www.cosgan.de/images/midi/froehlich/d045.gif

Preteklost obstaja le v mislih in na način, za katerega se v mislih odločimo.

Živimo v sedanjem trenutku. Čutimo v sedanjem trenutku.

Doživljamo sedanji trenutek.

Kar počnemo v sedanjem trenutku, ustvarja temelje za jutrišnji dan.

Torej se odločimo v sedanjem trenutku. Jutri ne moremo storiti ničesar in tudi včeraj ne.

Samo danes lahko delujemo.

Pomembno je, kaj se odločimo misliti, verjeti in reči sedaj.

Luis L. Hay - Moč je v tebi

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pa sem te potem le dojel in sem se strinjal pa se nisem strinjal o možnosti vzpostavitve sistema. Pa sem potem pisal o naravni vzpostavitivi.

 

Če sem kdajkoli nenamenoma rekel, da je možno vzpostaviti sistem, se oproščam in vzamem besede nazaj.Govorim o tem, da v takem družbenem razmišljanju ne more priti do prenosa drugačne kulture.

Govorim o new agerskem boomu in izposojanju zanimivih vaj, izpuščanju mukotrpnih in dolgočasnih vaj pod pretvezo, da bi se nekdo čim hitreje izognil bolečini in doživel ekstazo.

 

Ne, da si rekel. Med vrsticami ven sili ideja o vzpostavitvi drugačnega sistema. Ko rečeš, da ga ni v resnici rečeš - hočem ga. No ja to si pa tud že pisal. Zatorej sem pisal o nezmožnosti postavitivi takega sistema. Se opravičujem za podtikanje besed. In navkljub vsemu jaz še vedno mislim, da govoriš o možnosti vspostaviti tak sistem. Al je bila tvoja misel samo na nesmiselnost že obstoječega ?

 

P.S; moj občutek pa je bila samo zaznava v izogib tvojemu čustvenemu izpadu o nesposobnosti udeležencev razumeti kar koli kot celoto. Ja maš prav problem je v meni. Se strinjam . Ampak to ni point. Point je, da se raje vnaprej izognem konflikotm, četudi neobstoječim. Z želodcem seveda.

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Hmm ti maš zej učitlja. Ki te tepe za napake. Ka pa se gresta to. Če sem lahko firbčen. Mogoče po OS sam za vzorec ?

 

Hmm od drugega občutka ni blo nič. Ker upoštevam tvoj nasvet. Sem vedu vnaprej, da me neki čaka neki kar mi pravi kaj narobe počnem ( veš pa še prav maš ). Sam veš, če zele samo pustim,da gre. Bom začel pisat bedarije. Kako to ? Čigave napake potem ponavljam. Svoje ali tuje. Ali svoje napake, da ponavljam tuje napake. Komu sem potem učitelj in komu učenec.

 

To je jeba. Prepuščanje mora bit sprotno dokler ne razumeš umetnosti prepučanja do poponosti, ki vodi v spoznanje. Sebe v resnici in ne drugih. No ja vsak ma svojo pot.

 

Drgač pa eni zahtevajo 42000$.

Lepo,a. (Zabloda razumevanja in denar, ki ne odpira duhovnih vrat)

 

Ah jaz si rečem, da kurijo svojo karmo ne mojo. Lepo služijo. To je to. In ne vidijo zmote v tem.

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

(popravljeno)
:vragec:

 

pa sej zadeva je chist preprosta

ovce nucajo sistem

ker pach niso dovolj samozavestne....rabjo izgovor, che neki pach ne funkcionira

in sistem je itaq kriudeb biu pa sam...to pa zhe ne

 

zlomk....tralala

 

FUCK THE SYSTEM

 

Je n Bevkovem pisalo:

sistem uork bikuz ju uork

Popravljeno -> ZVEZANI
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Učitelj ne obstaja.In me ne tepe.A je to sploh važno?Tako sem rekel.Lagal sem.

Kaj sploh obstaja?

 

Obstajajo samo predvidevanja, kako se svet vrti in zakaj se ne vrti tako, kot meni paša.

 

To je jeba. Prepuščanje mora bit sprotno dokler ne razumeš umetnosti prepučanja do poponosti, ki vodi v spoznanje. Sebe v resnici in ne drugih. No ja vsak ma svojo pot.

 

Pravim ti, da to je tvoje predvidevanje poti.

Tako so ti rekli, učili ali pa si nekje pobral.Pot zgleda strma, dolga in nevarna.Ali pa lahka, preprosta in zabavna.

Ali pa poti ni.

Ali pa si ti in tvoje življenje in, kako ga boš porabil je tvoja odločitev.

Pereč problem je, če sploh lahko odločaš.

Opustitet traja toliko časa, dokler ne zapusti tvojega telesa tista zablojena energija v črevih.Sam ven hoče it.

 

In dokler to delaš, mi lahko verjameš, da se vrtiš v miselnih krogih.

Opusti.Kdaj?Dvigni svinčnik.Lahko, si želiš?OK.Ga držiš?Dobro.Spusti ga.Lahko?Ok.

 

Tako enostavno.Ali pa tako težko, če nočeš izpustiti.

 

Ali lahko popolnoma pustim misel na vprašanja?

 

To ne pomeni, da boš sedaj ignoriral svet, si zatiskal oči ali pa postal bebo, če ti rečem, ali lahko opustiš misel o razmišljanjuj.

Ne razmišljaj.Pusti..

 

No, izkaže se, da ne rataš bebo in niti pod razno se ti v tem procesu ne začne cediti slina iz ust, kot kakim degenom.

 

In tam.Oziroma, za umom se lahko okopaš v odgovorih na vprašanja, ki jh tvoj um, kot vztrajen tiskarski stroj ni imel.

Sranje not, sranje ven.

Za sranjem pa maš isto rit povsod.

 

In kuvrtat, ne vzet tega, da sm zdej tebi pisu, ksm govoru ti pa teb.

Bolj etično korektno je on, pa tisti.Sam jebat ga, lačen sem.

 

Mnja sej te neb vzel zares. Itak tale predvidevanja so jeba. Emm sam tisto pusti , spusti.

 

Ni tko lahko in tud nikol ne bo. Tud za Mojstra. Bit Mojster samo pomeni -> igrati igro kako ostati mojster. Živeti mojstersko življenje. Ni tako preprosto in enostavno kot dviganje in spuščanje svinčnika. Ne ni . Ker nismo sami. Ko gre men dobr - gre njemu slabo. Kako se bova zmenila. Kako se bomo zmenil. Ko jaz spustim nekdo drug že preklinja. Da bi moje življenje bila bitka. Ne hvala. Mislim itak je bitka. Na Drevesu Življenja mi ful dobr piše Vzemirljiva pot, narava obstoja in ta pot se skozi misli in čustva vzdiguje proti osebnostnemu jazu. Zej to v resnici pomeni, da ti ne boš ničesar spustu, da to nebi na druge vplivalo. Ker vedno greš po naravni poti obstoja.

 

To ni več predvidevanje. Ni iluzija. To je dejstvo. Živim - torej sem. Sem torej vibriram. Vplivam.

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ja no ok. Unis odgovarja ker hoče.

 

 

Ok lepe besede. Ka bož že spustu ta svinčnik al ne ?

 

A veš ka mislm ?

 

Če boš oddajal misli, da je lahko še ne postane lahko. Sebi ne moreš pobegnt niti temu kar so te naučili. Najprej se boš odučil pa na novo priučil. Kamen je še vedno težek 10 kg in ne 1kg. Le lažje z več volje in zavzetosti ga bom dvignu. A bo zato res lažji kot 10 kg. Tehtnica pravi da ne. Možgani pravijo da.

 

Hmm a misliš, da se v rit nabijam. Če ja potem dvigni 1T težak kamen.

 

No zej sigurno veš ka mislim. Ma pizda ni tako lahko - ampak jaz ne mjavkam in ne stokam x:Dx

 

čaki laki ka sem se spomnu; ko sem še pijan in zadet hodil iz Kranja sredi noči. Sem enkrat sredi železniške proge videl 10 vagonov. In sem čutu naboj, energijo in moč potrebno za premik teh vagonov. Vidu sem kako se premaknejo. Samo premaknejo se - ni se treba matrat. Sem povedu to dvema prijateljema zraven in sta me vnaprej obsodila na propad. Sem reku, ko vaju jebe - ne vesta!

 

Sem šel do vagona. Položil roke gor. Sem čutu silo potrebno za premik. Sem prtisnu. Ma se ni nič premaknilo. Ni da ni. Tud za 1mm ne. Ma sem probal še enkrat. Spet neč.

 

Veš ni tako lahko. No. Če je potem pa kr spust svinčnik. Vseeno verjamem in vem - da nič ni nemogoče in da za vse odgovarjam sam. Vsak dan sem matram. In spuščam. Vse je v moji glavi. Vsi vzgibi in mehanizmi. Če bi to rad slišal.

 

Ampak ne bom si delal ustvar, da je lahko, če me te lahko zato stanejo življenja.

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Tale tema se je sprevrgla iz "Dajmo linčat lažne guruje" v "Stric Unis odgovarja na vprašanja" Pa sploh nima licence za tako vrsto dela.Jebeš, to je pogovor.
x:Dx in zdj bi te askala:
Ali lahko pustiš ta občutek in pustiš, da se zgodi, drugače, kot si si zamislil?
?

 

 

Ko opazovani in opazovalec postaneta eno...
aham..., in ko spoznas opazovalca je pa "vse" (s)poznano

ßoDi ło K@r §i... DrUgih J€ ił@k z€ Pr€v€c !!!

 

life is a strange thing... just when you think you learned how to use it... it's gone...

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Unis:

Ko opazovani in opazovalec postaneta eno...

 

Dobra ti je tale sfera abstraktno mističnih spoznanj, vendar je pač tko, da ni ničesar, kar bi bilo spoznano, poznano, ja, vzeto iz konteksta lastnih vzorcev, sicer pa...ehmm, hmmm..., ker opazovani nikoli ne more postani eno z opazovalcem, ker opazovalec ne more postati eno z opazovanim...zakaj že?

 

Ker je odvisna od trenutka, ta enost, trenutek je pa spremenljiv in zato o tej enosti ne moremo govoriti dlje kot o trenutku, kajti naslednji je čisto lahko popolnoma drugače interpretiran...kaj pa zdaj?

 

Ena sama kaplja, ki pade v vodo, spremeni odsev v njej in ravno tako refleksija opazovanega spremeni strukturo v sami osnovi kriterijev tega, ki opazuje...

 

Torej je pa ja jasno, da ne moreta postati eno, lahko pa in, to je logično, spremenita poziciji in dobimo vzaajemno refleksijo...

 

Sicer verjetno nisi tako mislil, vendar je definicija te enosti pač takšna...

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ah sej res ....

 

 

Kwa neki je res, bruder? Res je to, da seUnis malo igra s teboj, ker ne vztrajaš pri svojih pogledih, hehe...

Kwa niki je pomembno, kaj slišiš, pomembno je tisto, kar poveš in, če se ustaviš, lohk izgubiš nit, tko, da ti čisto dobro razmišljaš in ni ti treba ničesar spreminjat v svojih pogledih, tisto o želodcu in prsih je pa nepomembno, ker nobenih tovrstnih občutkov ni, razen, kadar se nas katere od besed dotaknejo zaradi naše občutljivosti nanje...

 

In Unis pozna način, kako posamezniku ustvarit občutek nelagodja v želodcu, hehe...

 

Kaj govorim? To, da je debata čisto v redu, če odmislimo vprašanja, ki so nepomembna in ni potrebe po iskanju odgovorov, če sami vemo, kdo smo, ane ...

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Kwa neki je res, bruder? Res je to, da seUnis malo igra s teboj, ker ne vztrajaš pri svojih pogledih, hehe...

Kwa niki je pomembno, kaj slišiš, pomembno je tisto, kar poveš in, če se ustaviš, lohk izgubiš nit, tko, da ti čisto dobro razmišljaš in ni ti treba ničesar spreminjat v svojih pogledih, tisto o želodcu in prsih je pa nepomembno, ker nobenih tovrstnih občutkov ni, razen, kadar se nas katere od besed dotaknejo zaradi naše občutljivosti nanje...

 

In Unis pozna način, kako posamezniku ustvarit občutek nelagodja v želodcu, hehe...

 

Kaj govorim? To, da je debata čisto v redu, če odmislimo vprašanja, ki so nepomembna in ni potrebe po iskanju odgovorov, če sami vemo, kdo smo, ane ...

 

Veš kva jaz mislim. Da si ti spet zgubljen v lastnih pogledih na moj svet. Jaz se lahko ustavim kadar hočem. Tudi kadar kdo drugi hoče. Ni mi treba vztrajat. Vstrajnostni moment je prirojen in se vsam vzdržuje. Ni mi ga treba forsirat. zato se lahko ustavim. Lahko zgubim nit. Lahko se razgubim. Lahko padem naprej in nazaj. Če želim. Lahko se vedno znova vračam nazaj. In hodim naprej. Lahko sem celo življenje tak.

 

In to počnem zato. Da mi ne bo treba vzrtrajat, ker ni tu ničesar za vztrajat. Vztrajaš v tem kar samo po sebi vztraja. Veš. In to je tvoja zabloda o meni. To je najino nasprotje. Da je to kar se tebi zdi problem. Le moj življenski slog. Ki ga ne bom spreminjal, ker se sperminja sam. Kakšem je moj doprinos k temu ? Minimalen. Se samo prepuščam in dodajam ter odvzemam.

 

Tako, da ne vem kaj je unis želel ali hotel narediti. Jaz sem ga gledal skozi oči pomagača. Kritika, ki mi pove kaj je narobe z mano. Kritika, ki odpira še eno polje moje zavesti, ki pa ni moje in hkrati je. In, če se zaletim se zaleti v take kot ti, ki ne vidijo, da je moje trplenje njegovo trpljenje. Da, ko jočem jaz v resnici joče on. Da jaz nisem to kar sem. Ker sem vedno nekdo drug. Kar pomeni, da mi gre ZELO NA KURAC narobe usmerjena tolažba, kar pa je problem TUJE percepcije in ne MOJE. Vidiš - to je to.

 

Kar pa se občutkov tiče pa ima unis čisto prav. V želeodcu čustiš to kar ti leži. Pa če ravno je to občutek popolnega neznanca, ki se spaja s teboj. In to je finta povezanosti. In tako se svet izravnava in gra s celoto. Men je to jasno. Ka pa teb ? Torej med tem, ko ti razmišljaš kakšen težave ima jaz. Se tvoje že pojavljajo v meni in moje v nekom drugem- Čigavo je potem kaj ? Komu kaj pripada ?

 

Čemu se sploh probaš definirat. Čemu probaš definirat druge ? Mene definira svet in ne jaz. Definicije prepuščam drugim in tako na boleč način rastem in odkrivam to kar sem brez sveta. In zato zvečer vedno zaspim kot dojenček - to je breskrbno. No pa sem si dal duška. In, če me misliš zej pohavlit. Se raje zazri vase in spusti kaj tegobe do sebe, da boš potem spet lahko po forumu zavijal z očmi, kar pa se ti bo zgodilo, če boš porušil katero od svojih fiksnosti. xrolleyesx

 

 

Ali v enem stavku - imaš preveč ega z mene. Ker ti ne potegne. Da, ko si ti ustvariš mnenje. Takrat see jaz umaknem in postajam to, kar ti razmišljaš. To kar ti meniš, da je pravilno. To kar tebi logični svet poveže kot logično. V resnici se pa samo boriš za obstoj lastnega sveta. In potem se še pametnega nardiš. MATR SEM JEZEN ! No ja hočem rečt jeza prihaja do mene. Pa pa.

 

Lahko te pa pohvalim, da si imel velik doprinos pri spoznanju tega x:o)x

 

Sicer pa je vse moj problem tudi ti. Ja zpravim dejmo času čas. Jaz vidim konce svoje poti. Oz sem že na koncu. Jaz vem kje se zame konča. Če bom do ke pršu je pa druga stvar. Ampka spet to je moj problem. Vse je moj problem. Cel svet je moj problem. Vsi problemi so moji problemi. Zej bi lahko začel frajarit o tem kako jaz dojemem svet in ljudi - pa se ne bom. Ker že čutim gnitje. A ne pa se bom ; jaz sem lastnik dvorane shizofreničnega ujetega v smisel. Meni dan,da ga razumem. To kar je zate muka - to je meni mačji kašel zato trpim tudi zate. Nemogoče razumet nekomu zunaj te slike.

 

A pa še enkrat hvala na spoznanju. V resnici čutim tud veliko mero hvaležnosti do tebe. Ja pa unis mi je tus ful pomagal. Ja pa še par ljudi tle gor. No ja vsak pomalo. Eni bolj drugi manj.

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

tist o želodcu in prsih je pa najbolj pomembna stvar v življenju razvoja nekoga.

Tolko o tem, kako je za nekatere nesmisel in za druge smisel vsega.

Vsi konflikti, s katerimi se človek ne želi, noče ali pa se boji soočiti, ti butnejo glih tam vn.

Dokler je napetost, dokler je miselna navezanost, do takrat se bo vedno več in več kepic v prsih ali pa v želodcu nabralo.

 

in Unis ne pozna načina, kako posamezniku ustvarit občutek nelagodja...

Glih tko me drugi mene dregnejo, tko kot lahko jzt namenoma al pa nenamenoma dregnem druge.V tem ni nobenega načina in "umetnosti".Samo neotesanost, neodgovornost in jebivetrstvo.

 

glede definicije enosti.

 

tako kot je rekel rosati.

 

ni nobenih nasprotij, ne obstajata Jaz in Ti. Delitev je samo iluzorna.

Kadar nam uspe združiti dvoje nasprotij, slepilo izgine in postanemo Eno. Da bi uspeli, pa moramo odstraniti iz uma podlago, ki se poraja iz želja.Um se hrani z željami in mislimi in na ta način vzdržuje delitev.

 

In neprijeten občutek v želodcu ali v prsih je med drugim ustvarjen iz želje in ne iz strahu.Ko je iz želje, pomeni, da človek čuti pomanjkanje.Želja je pomanjkanje nečesa.

Tega nimamo in to si želimo dobiti. Izpustiti pomanjkanje in to imeti je pa pot združitve, tako kot osredotočanje misli na en predmet.

Izgleda kot rešitev razdeljenosti.

 

Ja, kdor pozna principe abstraktne mistike, ta že ve... xDDx

Vem, kaj govoriš in ne nasprotujem tej resnici...

Zgleda kot rešitev, ja...

Oki, bruder xDDx se beremo...

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

tist o želodcu in prsih je pa najbolj pomembna stvar v življenju razvoja nekoga.

Tolko o tem, kako je za nekatere nesmisel in za druge smisel vsega.

Vsi konflikti, s katerimi se človek ne želi, noče ali pa se boji soočiti, ti butnejo glih tam vn.

Dokler je napetost, dokler je miselna navezanost, do takrat se bo vedno več in več kepic v prsih ali pa v želodcu nabralo.

 

in Unis ne pozna načina, kako posamezniku ustvarit občutek nelagodja...

Glih tko me drugi mene dregnejo, tko kot lahko jzt namenoma al pa nenamenoma dregnem druge.V tem ni nobenega načina in "umetnosti".Samo neotesanost, neodgovornost in jebivetrstvo.

 

glede definicije enosti.

 

tako kot je rekel rosati.

 

ni nobenih nasprotij, ne obstajata Jaz in Ti. Delitev je samo iluzorna.

Kadar nam uspe združiti dvoje nasprotij, slepilo izgine in postanemo Eno. Da bi uspeli, pa moramo odstraniti iz uma podlago, ki se poraja iz želja.Um se hrani z željami in mislimi in na ta način vzdržuje delitev.

 

In neprijeten občutek v želodcu ali v prsih je med drugim ustvarjen iz želje in ne iz strahu.Ko je iz želje, pomeni, da človek čuti pomanjkanje.Želja je pomanjkanje nečesa.

Tega nimamo in to si želimo dobiti. Izpustiti pomanjkanje in to imeti je pa pot združitve, tako kot osredotočanje misli na en predmet.

Izgleda kot rešitev razdeljenosti.

 

 

Torej pomeni, da ne smemo imeti nobene želje?

Da živimo kar tako...iz dneva v dan in iz noči v noč.

Potem ne bi nikjer bolelo. Nič ne bo veselo. Samo kar neki.

 

Ma daj no, to je en živ dolgčas :sori:

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Lej mene pametnega ; dolgčas je odras nerazumevanja povedanega.

 

Ponavadi si želimo stvari, ki so itak prec od nas, da bi jih imeli. Če se odrečeš željam in pričakovanjem se lahko dogodi, da jih bodo nadomestile drugačne želje, ki ne bodo izraz naučenega pač pa že danega. No, če to komu kaj pove.

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Veš kva jaz mislim. Da si ti spet zgubljen v lastnih pogledih na moj svet. Jaz se lahko ustavim kadar hočem. Tudi kadar kdo drugi hoče. Ni mi treba vztrajat. Vstrajnostni moment je prirojen in se vsam vzdržuje. Ni mi ga treba forsirat. zato se lahko ustavim. Lahko zgubim nit. Lahko se razgubim. Lahko padem naprej in nazaj. Če želim. Lahko se vedno znova vračam nazaj. In hodim naprej. Lahko sem celo življenje tak.

 

In to počnem zato. Da mi ne bo treba vzrtrajat, ker ni tu ničesar za vztrajat. Vztrajaš v tem kar samo po sebi vztraja. Veš. In to je tvoja zabloda o meni. To je najino nasprotje. Da je to kar se tebi zdi problem. Le moj življenski slog. Ki ga ne bom spreminjal, ker se sperminja sam. Kakšem je moj doprinos k temu ? Minimalen. Se samo prepuščam in dodajam ter odvzemam.

 

Tako, da ne vem kaj je unis želel ali hotel narediti. Jaz sem ga gledal skozi oči pomagača. Kritika, ki mi pove kaj je narobe z mano. Kritika, ki odpira še eno polje moje zavesti, ki pa ni moje in hkrati je. In, če se zaletim se zaleti v take kot ti, ki ne vidijo, da je moje trplenje njegovo trpljenje. Da, ko jočem jaz v resnici joče on. Da jaz nisem to kar sem. Ker sem vedno nekdo drug. Kar pomeni, da mi gre ZELO NA KURAC narobe usmerjena tolažba, kar pa je problem TUJE percepcije in ne MOJE. Vidiš - to je to.

 

Kar pa se občutkov tiče pa ima unis čisto prav. V želeodcu čustiš to kar ti leži. Pa če ravno je to občutek popolnega neznanca, ki se spaja s teboj. In to je finta povezanosti. In tako se svet izravnava in gra s celoto. Men je to jasno. Ka pa teb ? Torej med tem, ko ti razmišljaš kakšen težave ima jaz. Se tvoje že pojavljajo v meni in moje v nekom drugem- Čigavo je potem kaj ? Komu kaj pripada ?

 

Čemu se sploh probaš definirat. Čemu probaš definirat druge ? Mene definira svet in ne jaz. Definicije prepuščam drugim in tako na boleč način rastem in odkrivam to kar sem brez sveta. In zato zvečer vedno zaspim kot dojenček - to je breskrbno. No pa sem si dal duška. In, če me misliš zej pohavlit. Se raje zazri vase in spusti kaj tegobe do sebe, da boš potem spet lahko po forumu zavijal z očmi, kar pa se ti bo zgodilo, če boš porušil katero od svojih fiksnosti. xrolleyesx

Ali v enem stavku - imaš preveč ega z mene. Ker ti ne potegne. Da, ko si ti ustvariš mnenje. Takrat see jaz umaknem in postajam to, kar ti razmišljaš. To kar ti meniš, da je pravilno. To kar tebi logični svet poveže kot logično. V resnici se pa samo boriš za obstoj lastnega sveta. In potem se še pametnega nardiš. MATR SEM JEZEN ! No ja hočem rečt jeza prihaja do mene. Pa pa.

 

Lahko te pa pohvalim, da si imel velik doprinos pri spoznanju tega x:o)x

 

Sicer pa je vse moj problem tudi ti. Ja zpravim dejmo času čas. Jaz vidim konce svoje poti. Oz sem že na koncu. Jaz vem kje se zame konča. Če bom do ke pršu je pa druga stvar. Ampka spet to je moj problem. Vse je moj problem. Cel svet je moj problem. Vsi problemi so moji problemi. Zej bi lahko začel frajarit o tem kako jaz dojemem svet in ljudi - pa se ne bom. Ker že čutim gnitje. A ne pa se bom ; jaz sem lastnik dvorane shizofreničnega ujetega v smisel. Meni dan,da ga razumem. To kar je zate muka - to je meni mačji kašel zato trpim tudi zate. Nemogoče razumet nekomu zunaj te slike.

 

A pa še enkrat hvala na spoznanju. V resnici čutim tud veliko mero hvaležnosti do tebe. Ja pa unis mi je tus ful pomagal. Ja pa še par ljudi tle gor. No ja vsak pomalo. Eni bolj drugi manj.

 

Me veseli, če si karkoli spoznal preko mene, vendar nisem jaz transfer, prepoznal si tisto, kar je že bilo v tebi, morda le smernice, al kaj tazga, vendar brez, da bi že imel v sebi, niti preko drugih ne bi prepoznal, ko bi se soočil...torej...hvala vseen xDDx

 

Drgač se pa jaz nič ne poglabljam vate, čemu neki?

Povem ti le, da bodi pozoren, kadar boš v sferi prevelike dovzetnosti, torej, občutljiv, ker takrat postaneš ranljiv in te lahko kaj zavede...ne govorim zate osbeno, ker boš ziher mislil, temveč za vsakega, kdor se znajde v tem afektu - tud zame, ane, torej...

 

Praviš, da te svet definira, da se prepuščaš definiranju pa zakaj te jaz poskušam definirat?

Če bi me vprašal, bi te, tko pa se mi ne da in nimam časa za te nekonstruktivne dejavnosti, ker ne definiram, sem se na odlomek iz posta odzval, tko, zarad dinamike, sploh ne vem, kaj vse piše zgoraj in me niti ne zanima, ker ne bom nič novega našel, ane...

 

Nič ne frajarim, človek, a misliš, da se meni vidva z Unisom, ko se takole pogovarjata, zdita kot, da se frajarita? Mimo, dragi prijatelj, mimo...

 

Za obstoj mojega sveta se pa ne borim, se mi ni treba, kajti moj svet je mogočna trdnjava in njegovi prebivalci so skrbno izbrani, na porti so močne straže in jaz sem tu, v sredini, ne višje in ne nižje...tko, da ne pametujem, veš...

Govorim vsakemu, kdor me razume - kaj je tu pametnega se za delat?

 

Nč, te pustim v tej tvoji dvorani...in naj bo tvoj pogled jasen in misel čista...

 

Čaw, bruder :palec:

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Mislim, da nisem rekel,da frajariš. Tud ne čutim tako.

 

Sem pa rekel, da pametuješ. Torej, če definiram. Ko se moje strinjanje ne strinja s tvojim je to meni pametovanje. Lahko, da imaš prav lahko, da ne. V vsakem delčku besede se vedno skriva resnica in hkrati laž. Napačno usmerjena energija resnice lahko izpade kot laž.

 

Torej, če ti meni pišeš; da se unis heca iz mojega nevstrajanja. In to napišeš s prepričanjem. Pa ti potem najprej jaz povem, da se se motiš ( znotaj mojega okvira že zaradi pogleda na svet ) in nato še unis. Se tvoje prepričanje in trdnost tega razbije v besedni zvezi - kaj se delaš pametnega. Pač zaradi čustvenega naboja, ki si ga nehote udejanil.

 

No ja, se pa močno strinjam glede zavajanja. Hvala za opombo in nasvet.

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Lej mene pametnega ; dolgčas je odras nerazumevanja povedanega.

 

Ponavadi si želimo stvari, ki so itak prec od nas, da bi jih imeli. Če se odrečeš željam in pričakovanjem se lahko dogodi, da jih bodo nadomestile drugačne želje, ki ne bodo izraz naučenega pač pa že danega. No, če to komu kaj pove.

 

 

:palec: :palec: :palec:

"Vse materialno je le navaden odsev duhovnega"

...človek ni le skupek celic, je tudi odraz svojih misli...

Martin Kojc

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 1 month later...

Če se ne motim si nekaj takega misli unis.

 

Dve možnosti sta: zavestno spremeniti vedenje ali pa zavestno spremeniti svojo zavest. Vedenje ni nič drugega kakor izražena zavest, toda če začnete z vedenjem, boste morda nadaljevali s staro zavestjo. Katerokoli novo vedenje boste prilagodili stari zavesti in nato se vedenje spremeni na zunaj, v resnici pa se ne spremeni nič.

Na primer, vaša zavest je še naprej lahko nasilna, toda v svojem vedenju ste lahko nenasilni. Lahko ste nenasilni v svojem vedenju, toda vaša zavest bo ostala enaka, kakršna je bila, ko je bilo vaše vedenje še nasilno. Tedaj začnete tlačiti svojo zavest. Morate jo potlačiti, kajti igrati morate vedenje, ki ga v zavesti ni. Zavest morate potlačiti in ko potlačite zavest, ustvarite v sebi nezavedno.

Ko se začnete vesti na način, kakor se vaša zavest ni pripravljena vesti, potem zanikate del svoje zavesti, jo potiskate proč. Ta del postane vaše nezavedno in postane močnejši od zavesti, ker morate svoje vedenje ves čas zanikovati. Postanete lažni; ustvari se lažna osebnost. Ta lažna osebnost obstaja samo do tiste točke, do kamor obstaja nezavedno. Če si torej prizadevate, da bi neposredno spremenili svoje vedenje, boste postajali vse manj in manj zavedni in vse bolj in bolj nezavedni .

Oseba, ki je popolnoma usmerjena k vedenju, je samo avtomat. Pri njej obstaja samo zelo majhen del zavesti, ki je potreben za samodejno delovanje. Sicer celoten um postane nezaveden. In ta nezavedni um je bolezen vaše zavesti.

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 1 month later...
Guest Mačona
Lej mene pametnega ; dolgčas je odras nerazumevanja povedanega.

 

Ponavadi si želimo stvari, ki so itak prec od nas, da bi jih imeli. Če se odrečeš željam in pričakovanjem se lahko dogodi, da jih bodo nadomestile drugačne želje, ki ne bodo izraz naučenega pač pa že danega. No, če to komu kaj pove.

ja no, ampak vsak človek ima v sebi neke naravne težnje, ki jih nima smisla zatirati. pa če jih imenujemo želje ali kako drugače. vsak človek k nečemu teži. samo priznati si mora in ločiti med tem, kaj si res želi, kaj ga izpolnjuje dolgoročno in kaj je samo prikrivanje in krpanje in šlepanje in fijakanje ("samo da nekaj je") ker je preveč zmeden, da bi še sploh lahko prepoznal samega sebe v tem podivjanem svetu.

 

po moje bi blo na svetu blazno brezveze, če bi se vsi začeli odpovedovat ... željam pač ... iskrenim. pa saj jih zatiramo bolj ali manj. žalostno. umetne želje pa res ustvarjajo trpljenje. :sori: tem se odpovedat do maksimuma je pa zelo pošteno do samega sebe.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Tvoja pa moja ikona se pa zej mal ujemata x:Dx

 

Drgač sem pa točn tko mislu. K te površinske želje odstraniš in se jim nehaš brezglavo predajat ali jih mogoče izživiš ali pa samo nehaš želet, se pojavi druga plast globjih želja.

Brez podpisa
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...



  • Včlani se

    Postani član LN Foruma in se pridruži naši skupnosti.

  • Zadnji obiskovalci

    • Noben član si ne ogleduje te strani.
×
×
  • Objavi novo...