Prijateljstvo in ljubezen pri veliki starostni raz

[Aliana]

Da mal potegnem iz naftalina...

 

deluje..

 

pac odvisno od posameznikov...

 

 

 

 

Aliana

[pika1000]

Mislim, da pri prijateljih ni glavni štos starostno ujemanje, ampak podobni interesi, pa iste teme, ki jih zanimajo, da lahko čvekajo

 

Jaz imam med prijatelji nekaj takih, ki so 10-12 let mlajši od mene. Se pač ukvarjamo s skupno dejavnostjo - in nas to druži.

[Ksenia]

Moja najboljša ampak res najboljša prijateljica je od mene starejša pismo kolk...13 let... pravi da ji prinašam nagajivost... se učiva ena od druge. in hvaležna sem ji, da mi pomaga na poti. hvala ti

[borism]

Mislim, da sploh ni pomembna razlika v letih, če gre za prijateljstvo, ker ti menda človeka ceniš po notranjosti in ne zunanjosti, ki zna biti spremenljiva, žal pa je dosti takšnih, ki drugače mislijo na to.

Bolj ko je človek notranje bogat in izpopolnjen, bolj ceni prave prijatelje, še posebej če so oni takšni.

[Sončna Vila]

Huh Kero temo sem pa jaz izbrskala danes

 

 

No, takole... Že kar nekaj časa me špika... če smo natančni, odkar sem šla narazen z mojim bivšim, ki je 6 let starejši od mene... špika me mnenje moje mame, ker se ne sklada s tem, kar nekako čutim sama pri sebi.

Moj bivši svojim letom primerno že kar nekaj časa dela, živi odraslo življenje, bi se lahko reklo, kar je čisto logično Jaz sem v absolventu, stara 25 let. Torej na nek način še študentka, po merilih moje drage mamice naj bi uživala študentsko življenje (ker ga ona ni; oja, jaz pa sem ga, za veliko stvari sploh ve ne in prav je tako), naj bi se družila s študentarijo in nekako furala tipičen študentski lajf (hodit ven, po žurih; potovanja /me nekako ne privlačijo še/; in spet žur žur žur, vsaj kolikor sem razumela te mamine potiske, da naj uživam v študentskih letih :o|o: ... in ob vsem tem spoznavat študente /moškega spola/, seveda).

Moja mama je mnenja, da je tip, ki bi bil idealen zame, nekak kakšno leto starejši od mene, študent kot jaz... in kakor si nekak znam zavrtet mamin film, tako tudi zame popolnoma obvladljiv tip; ne vem, mogoče si tega želi zame, ker njej v življenju s fotrom ravno ne uspeva kaj preveč, ali kako? Tole so zdaj samo wild guesses.

 

No, dalje. Pred nekaj časa sem se začela malce bolj rožnato gledat z enim dečkotom, ki je leto starejši od mene, ima še za dokončat diplomo, vendar poleg že par let fura tudi podjetje. In moji mami celo to ni bilo prav...?!? Ker je to baje človek, ki je že popolnoma potegnjen v svet odraslih, že dela, in jaz da rabim nekoga, ki je meni enak.

Že ene pol leta... prijateljujem s fantom, ki je sedem let starejši od mene. Zaboga, to je šele problem, saj si je fant v teh letih spravil na kup kar veliko denarja in se mu to vidi tudi na ven... Da mami samo omenim, kaj ta človek dela in kako živi, jo bo kap :OO!: in malone da ne bo skoraj tekla me zaklenit kam v kakšno klet To je šele odgovoren človek, ki se ukvarja z vsakdanjimi življenjskimi problemi in se mu ne da več noro žurat, tako kot je to počel par let nazaj, ko je bil še sam študent!

 

Adijo pamet. Nekak je ne štekam. Vedno sem se družila s starejšimi od sebe... večina študentov, ki jih vidim tu v študentskem naselju, mi je dolgočasih... Nekako nimam kaj delati z njimi na kavah, kaj šele ga žurat skupaj ali pa ruknit z njimi kakšno konstruktivno debato...? Večina jih ne vidi dlje od svojega nosu, če pa že, potem pa so tile zelo redki in tudi - starejši, seveda. (Tam nekje okrog 30, if I should be ecxact )

Ali mama res ne vidi, da ne grem z roko v roki s folkom, ki je isto star kot jaz, vsaj ne v partnerskem smislu? Saj je še sama velikokrat poudarila, da sem za svoja leta že zelo zrela in da sem se na nek način sama (kao) prislila prehitro odrast...

 

 

No ja... da pa ne bom samo o maminem videnju vsega skupaj... Pri druženju s tem starejšim dečkotom se mi je pojavilo eno vprašanje... In sicer... ne morem ga brat. Vidi se, da ima za seboj toliko več izkušenj kot jaz, da se toliko bolj pozna in sprejema, da je sam v sebi domač in ziher vase. Da se sebe zaveda v veliko večji meri kot se jaz sebe. Jaz sem odprta knjiga... Pri njem pa nekako dobim občutek, da sedi na zadnjem sedežu in opazuje dogajanje skozi šipo avtomobila... Se le vaguely vključuje v dogajanje, ker mu ni potrebno, ker mu je to piece of cake. Ne znam točno izrazit

Z njim se imam super, na čase sicer dobim tisti občutek razlike med nama, ampak to razumem in me nekako potem to ne ovira (ker vem, da je to samo v moji glavi in da ta razlika njemu ni pomembna)... Zadnjič, ko sva se videla, sem ga celo malce zdriblala, in je prilezel iz tiste svoje lupinice in bila sem prav pozitivno presenečena... kakšen nagajiv fantič se skriva v njem, prav paglavec, ki se mu reži na široko od enega ušesa do drugega... radoveden, iskriv, ljubeč...

 

zavedam se, da sem nekako še vedno zelo pazljiva pri odpiranju drugim ljudem zaradi preteklega razmerja, v katerem sem doživljala veliko bolečin... Ob ravno tako starejšem fantu, ki ga ravno tako nisem bila sposobna videt v popolnosti in sem ravno zato najverjetneje doživela takšno izkušnjo, kot sem jo.

In sedaj... na nek način omahujem... zaupati človeku v popolnosti, tako kot sem že, in bila ranjena...? se predati človeku? noro je to, da si ob vsem tem tako ranljiv, pa vendar vem, da je vredno.

 

Ima kdo kakšno uporabno misel...? Večinoma tu samo na glas razmišljam, če se bo pa kdo odzval, bom ful vesela

 

 

Sončna Vila

[Ksenia]

joj Sonček a ti povem še enkrat poslušaj svoje srce...

[Sončna Vila]

Razorožiš v vsakem trenutku in vsaki situaciji

 

 

Sončna Vila

[Mick]

Samo in točno tako kot pravi Selene

[Guest sanjalica]

Jauu SončnaVila...res si sončno naivna... :D ... enostavno te človek mora imeti rad...

Zdi se mi, da spadaš med tiste redke ljudi, ki ko vstopijo v prostor...napolnijo prostor z nečim...svetllim...sončkastim...

 

, ja, poslušaj ga... (ne mame, ne razuma..., ampak )

[Sončna Vila]

joj joj joj

 

Vas mam rada, veste

 

Mah ja, saj vem, srček, samo po tej poti se gre... no ja, bom boljš napisala... po poti filingov, intuicije, čutenja

Ko pride do kakšnih takšnih zadev, ki me "matrajo" na srčnem področju, postanem prava kokoš .... zmedena hehe, tako prikupno

 

Sanjalica hihi... ne boš verjela, še vedno sem se ob tem, ko mi je folk rekel, da sem naivna, počutila na nek način prizadeto... tvoja formulacija je pa prva, ki me je spravila prav v dobro voljo

 

 

Sončna Vila

[Mick]

Mi naivni smo najbolj fajn ljudje ........verjamemo ljudem, jim želimo verjeti in vidimo v njih zlasti dobro. Vsake tolk časa ga zato fajn popušimo, pa jebi ga, rajši sem naiven k pa total nezaupljiv, preračunljiv ipd. Je pa res, da deloma naivnost ščasoma mal uplahne, deloma pa ostane za vedno. Aja, bemu, ni tema naivnost.....

 

S.vila

[Sončna Vila]

O mamica... spet se režim Ja, maš kar res Nasrkat pa tut znamo fajn, to je tisti delček, ki še gre v sestavljanko, pa zna tut bolet včasih

 

Mick

 

 

Pustite me na spreeeeeehoooood!!!

 

Sončna Vila

[Mick]

Kaj te delaš še tu.....gibaj x!x

[Guest sanjalica]

SončnaVila...sprehoderka; iz mojih ust (mislim prstov) je bila beseda "naivna"... kot kompliment.

 

Nežna, ranljiva, krhka, občutljiva, senzibilna, razmišljajoča....kot pojoča travica...

Ne vem odkod mi tak občutek (dopuščam možnost, da se motim); vendar za skoraj vse forumovke (mogoče bi mogla izvzeti JanjoK) bi rekla, da smo občasno hardistke....

 

Ti pa.... taka za pobožat .

V glasbi...nežni nočni nokturno. Ali balada.

[stankaa]

ojla Sončna,

že včeraj sem začela tu odgovarjat, a so me prekinli...

Veš, vsi smo kdaj zaljubljeni v svoje predstave o nečem kako bi naj bilo in to je tisto, kar tvojo mamo boli, ko vidi, da ne gre po njenem...a to dela zato, ker te ima rada. Ko ti bo drugič pridigala, ji samo daj vedeti, da jo imaš rada (sama sebi pa reči, saj imam 2 ušesa).

Tiste starostne razlike, ki si jih omenjala, pa to sploh po moje niso... Ko bi rekla 10 let, bi to bilo nekaj, ampak komaj nekaj.

Uživaj in glej na to, da se fajn imaš z nekom, ne pa kaj bo mama rekla, ali koliko je star. Starost je le še ena od številk in nič drugega.

[Mašinca]

Sončna, to pa res ni kaka velka razlika. Jest sm bla stara 17 let, ko sem ga spoznala. On jih je imel 24 in še hecala sem ga, da se mora zavedat, da zavaja mladoletnico. Jest še v srednji šoli, on že nekaj let v službi. Skratka zdel se je kr ornk razlika, sploh ker sem jaz imela še leto in pol srednje šole pred sabo in pa seveda študij. Ja mami je kr mal vrgl, ko ga je spoznala. Se je bala, da je prestar zame in sploh. Če bi vedla, da sem kake dve leti prej norela za 30-letnikom, bi jo pa res kap. Sam ko sta ga spoznala, sta ga vzljubila, tako kot jaz. Ker je tak človek, da ga moraš imeti rad. No in lansko leto, me je očka z veseljem dal temu istemu človeku za ženo. In zdaj se vsi skupaj veselimo najinega prvega otročka in njunega prvega vnučka.

 

Hočem reči, če je ta moški dober do tebe in zate, ga bodo tudi starši slej ko prej sprejeli, ko bodo videli, da te osrečuje.

[El Nino]

če 90% besed izrečem z ljudmi ki so starejši od mene... bo res najboljš eno mal starejšo bejbo da se naum več z mularijo zajebaval.... :xx!:

[Buddha]

HAH, pride človek v obdobja življenja,k moraš bit, k želiš bit, k ti ne uide bit nesramen...k moraš bit z vsemi prijazn, pa human...potem to marsikdo narobe zastop...predusem mladostna generacija....se rada pretvarja na račun starejše in seveda obratno...To je postopek,ki mu ne moreš uidet

[Roman]

Vsa ljubezen, zaljubljenost, prijateljstvo, se dogaja v glavi, ce to obema znese, zakaj pa ne! Vsakdo, (razen izjem) imajo le eno zivljenje, in naj pocno z njim kar jih je volja, s tem, da resnicno prisluhnejo sebi, neoziraje se na sosede, ali moralizatorje v bilokaksni drugacni obliki!

[VEČNOST]

Med nama s partnerjem je razlika 13.let, pa je čist O.K. In takoj sem vedela, to je to. Začutiš, in takrat se podirajo okvirčki. Skupaj sva 13.let.

[Sončna Vila]

Sanjalica Hihi sem pa tudi hardistka, kadar je treba, ampak tega navadno ne pokažem, če ni res nujno potrebno... Ko se pa zgodi, je pa bolje, da te sploh ni v bližini

 

Stanka... ja, vem, da to dela samo zato, ker mi hoče vse dobro Ampak te začne pa živcirat, ko začne zadevo lajnat kot pokvarjena plošča... saj me že tako pozna, da dobro ve, kdaj mi gre zadeva skoz eno uho noter, skoz drugo pa ven Potem je pa hudič

 

Mašinca...

Hočem reči, če je ta moški dober do tebe in zate, ga bodo tudi starši slej ko prej sprejeli, ko bodo videli, da te osrečuje.

... imaš čisto prav Velikokrat pa sem zelo hitra v svojih potezah in pripeljem tipa že kar v prvem letu k nam na morje ali pa domov za kakšen vikend... ker je vsaka zveza, ki jo imam, ful globoka in se mi zdi to nekak samoumevno... Mogoče je to tisto, kar starše mal moti... do sedaj so še vse moje fante poznali... hihi... in bi jim bilo verjetno že kar fino, če bi si končno našla nekoga, ki bo pa tisti PRAVI

 

Hvala vam za odgovore

 

 

Sončna Vila

[Mick]

Kaj zdej....ja al ne? Skorajda...še ni - ne zdrži, morbit pa gre...še ni...ne gre....tak, da.....seveda gre.

[Mašinca]

Mašinca...[/color]

... imaš čisto prav Velikokrat pa sem zelo hitra v svojih potezah in pripeljem tipa že kar v prvem letu k nam na morje ali pa domov za kakšen vikend... ker je vsaka zveza, ki jo imam, ful globoka in se mi zdi to nekak samoumevno... Mogoče je to tisto, kar starše mal moti... do sedaj so še vse moje fante poznali... hihi... in bi jim bilo verjetno že kar fino, če bi si končno našla nekoga, ki bo pa tisti PRAVI

Mogoče jih pa res moti kvantiteta .

 

Drgač pa to če jih v prvem letu prpeleš pa nič takega. Midva sva se spoznala januarja, za prvomajske praznke je šov pa z mojimi na morje, medtem k sm šla jest na maturantski izlet. Ampak se je zlo dokazu takrt, k je blo treba res delat.

[Mick]

O ja, pa gre. Sam sicer nimam take izkušnje, s precej mlajšo al pa starejšo......poznam pa tu in tam koga, pa čist lepo funkcionirajo. Kolk je pa še primerna razlika, da kasneje ne pride do frke pa ne bi vedu.....

[Mick]

Ker poznam takšne pare.