Divje rastline v prehrani

[Ale']

Slovenija je res majhna kot država, je pa zato zelo raznolika in narava v Sloveniji nam resnično daje veliko izbire v prehrani.

 

Zanima me, katere rastline, sadeže in gobe nabirate čez celo leto. Pa pripišite, v kateri pokrajini (Južna Primorska, Severna Primorska, Obala, Kras, Notranjska, Gorenjska, Dolenjska, Štajerska, Prekmurje...). In v katerem letnem času (pomlad, poletje, jesen, zima). Če ste pa izvedenci, potem pa lahko še po mesecih (čeprav je letos vse en mesec prej, pa tudi zaradi segrevanja ozračja ne vem kako bo v prihodnosti).

 

SEV. PRIMORSKA (GORIŠKA):

Pomlad: regrat, bezeg in akacija (cvetovi)

Poletje: gozdne jagode, maline, robidnice, lešniki, jurčki

Jesen: kostanj

Zima: se grejem na toplem

 

 

UF! Meni se že sline cedijo...

 

 

-> Kdaj se nabira čemaž?

[Tipka]

Slovenija je res majhna kot država, je pa zato zelo raznolika in narava v Sloveniji nam resnično daje veliko izbire v prehrani.

 

Zanima me, katere rastline, sadeže in gobe nabirate čez celo leto. Pa pripišite, v kateri pokrajini (Južna Primorska, Severna Primorska, Obala, Kras, Notranjska, Gorenjska, Dolenjska, Štajerska, Prekmurje...). In v katerem letnem času (pomlad, poletje, jesen, zima). Če ste pa izvedenci, potem pa lahko še po mesecih (čeprav je letos vse en mesec prej, pa tudi zaradi segrevanja ozračja ne vem kako bo v prihodnosti).

 

SEV. PRIMORSKA (GORIŠKA):

Pomlad: regrat, bezeg in akacija (cvetovi)

Poletje: gozdne jagode, maline, robidnice, lešniki, jurčki

Jesen: kostanj

Zima: se grejem na toplem

UF! Meni se že sline cedijo...

-> Kdaj se nabira čemaž?

 

Hojla, tudi mi nabiramo vse to, cemaz pa nabiramo zgodaj spomladi... vcasih je na njem se sneg, pa ga ze iizbrskamo ..

 

pa rmanckove liste in cvetke v solati, pa trobentice.. pa se bi se naslo... se ta moment ne spomnim...

 

njami

 

 

Mojca

 

aja, Goricko ( krajinski park )

[Ale']

Tipka hvala za čemaž

pri nas pa takrat nabrž ni več snega, ker je zelo toplo podnebje... recimo trobentice nabiramo že za valentinovo, najkasneje za 8. marec... in skoraj vsako leto sem v tistem obdobju v kratkih rokavih... potem rado stisne v aprilu, vendar ne za dolgo.

 

--> Glede čemaža pa - kako ga najdete, ko pa še ne cveti? A si označite prejšnje leto s kakšnimi palčkami kje raste, pa ga potem spomladi izkopljte? In kako ga pripravljate v prehrani?

 

Sem se pa spomnila še na mlade koprive, iz katerih se lahko napravi odlična špinača, ali pa okisane v solati (seveda kuhane), za čaj so pa itak nepogrešljive.

Potem pa je tu še šipek (marmelada in čaj), ki ga nabiramo jeseni, potem ko pride slana je še boljši, od spomladanskih rožic je še marjetica primerna za solate, od gob pa še orjaški dežnik (najbolši pohan), sirovke (na hitro popečene na nekaj kaplicah olja in malo česna za okus), štorovke (s prepraženo čebulo in jajcem). Lapuhove liste lahko uporabimo podobno kot trtne liste - vanje zavijemo ribe ali meso ali druge jedi kot npr. riž in skuhamo ali spečemo. Pa tudi za čaj.

 

So pa nekatere rastline bolj značilne za določeno območje, kot npr.: žajbelj, rožmarin, lovor, tartufi... (Obala); šparglji, kukmak (Kras); črna trobenta (Štajerska); jurčki (Goričko, okolica Kamnika, okolica Ilirske Bistrice)...

 

****************

 

Bi pa rada kaj informacij (opis, čas nabiranja, recepti) glede:

--> priobalne rastline - porfira, navadni osončnik, morska špinača, cikorija...

--> jerebika, lesnika, črni trn,...

--> razne koreninice

 

Lep pozdravček in uživajte, čaw! Pa pišite!

[tantra]

Regrat se lahko je od pomladi (začetek sezone) do konca jeseni (do zmrzali) b.p.

 

Enako koprive. Ko se jih sproti reže pri tleh. Poganjajo nove; mlade.

_________

 

Uživam jih skuhane v rahlo osoljeni vodi (30 minut kuhanja; rahlo vretje) in zmiksane v špinačo.

 

Brez mleka, masla,smetane (maščobe in holesterol). Ne dodam ničesar.

 

 

Topinambur znižuje sladkor v krvi...

 

Ko se ga izkoplje, ga je najbolje takoj porabit. Nima dolge obstojnosti. Tudi ne v hladilniku:

 

http://www.google.si/search?hl=sl&clie...=cr%3DcountrySI

_________

 

Obstajajo priročniki "preživetja v naravi" (vojaški). Dario Corteze pa je v zvezi s tem napisal knjigo Divja hrana:

 

http://www.cangura.com/knjigarna/kulinarik...&sortorder=

 

http://www.google.si/search?q=divlje+bilje...lient=firefox-a

[Ale']

Dario Cortese: Divja hrana - Užitne samonikle rastline, nabiranje in priprava

 

--> JA, to knjigo si moram kupit, izgleda ful dobra

 

 

Za link pa res hvala, ga moram še sicer prebrat do konca, ma vidim že zdej da je zanimiv

 

 

papa, tudi tebi lep dan, po možnosti s sončkom obsijan!

[Ale']

"Topi nambur znižuje sladkor v krvi..." ja tega divjega krompirja pa ne poznam. A tudi raste kot divja rastlina pri nas?

[tantra]

Topinambur (google slike):

 

http://images.google.com/images?gbv=1&...bur&spell=1

 

Topinambur; google:

 

http://www.google.com/search?hl=en&q=t...G=Google+Search

 

Najdi SI:

 

http://www.najdi.si/search.jsp?q=TopiNambur

_________

_________

 

Raste ob rekah...

[Ale']

Hmmm... izgleda dobro, samo nisem še nikjer zasledila... mogoče ga pri nas na Primorskem ni

[Ale']

Tu pa sem našla še super stran o gobah:

 

http://www2.arnes.si/~ssljvzg2s/kv/gobe_vhod.html

[Ale']

a mi zaupaš recept porny? Kje ga pa prodajajo?

[Ale']

Aja? Moram vprašat kako frendico al pa frenda, jih mam kar nekaj, ka se ukvarjajo z vegetarijanstvom ali celo veganstvom, mogoče bojo kaj bolj na tekočem. Za recept pa le vpraši mamo.

[Ale']

o hvala porny, bom probala napravit en dan

[Marsa]

tud tale temca je super (in je se nimamo)!

 

en dobr znanc je kar par knjig o tem napisal, ne sam zanimivo in koristno, pac pa tud prava pasha za oci, k so dbest fotke!

 

Koprive!

men mega, sam tamalmu pa ni blo sans podturit kopriv za spinaco.

 

*

 

Macka - valjda je to zdej, k je na novo (forum) al kaj... je pa v zacetku (se prav kakih 5 forumov nazaj - k smo se tolkrat 'selil').. prihajal do cesa tacga in celo drek je bil cenzuriran ( , to pa se je postekal recimo pr besedi odrekanje k je blo tkole: o****anje.

a ni mega?

kao ful filistri tlele, cist pasji in na prezhi za vsemi *nepravimi izrazi*, cist obcutljivi.

[Ale']

Koprive se da jest surove???

 

A ni nevarnosti da imaš potem ves jezik opečen pa v brbunčkih?

 

Kako jih pa pripraviš - recept?

[Ale']

Bi pa rada kaj informacij (opis, čas nabiranja, recepti) glede:

--> priobalne rastline - porfira, navadni osončnik, morska špinača, cikorija...

--> jerebika, lesnika, črni trn,...

--> razne koreninice

 

Ampak kaj ni tu nobenega s slovenske obale?

[tantra]

Koprive

 

http://www.lunin.net/forum/index.php?showt...st&p=850801

 

Objava pod št. 1971:

 

"meni na zdravniški pregled so povedali da mi primankuje železa.. ki je menda v rdeči pesi, ki pa je ne maram, a je še kje?"

 

Koprive.

 

Regrat. Je užiten celo sezono.

 

Koprive 1 - 2 krat dnevno. Se jih skuha v vodi (vrejo ene 25 minut). Doda nekaj naravne soli iz solin Sečovlje (ali "sstanetovo" sol; člana foruma).Če je možnost.

 

Koprive se zmiksa, vrže čez riž, proseno kašo....

 

Za 2 meseca najkasneje ni več težav z Fe. Je pa v koprivah tudi veliko Ca, drugih mineralov...

 

 

Na začetku manj (količinsko). Poženejo.

 

Tretjič , četrtič količinsko ni omejitve.

 

Organizem se navadi koncentriranih mineralnih snovi... v koprivah.

 

 

Pa pameten je čim manj sladkorjev jest..."

_________

 

 

*Bi pa rada kaj informacij (opis, čas nabiranja, recepti) glede:

--> priobalne rastline - porfira, navadni osončnik, morska špinača, cikorija...

--> jerebika, lesnika, črni trn,...

--> razne koreninice*

 

 

Dario Cortese: Divja hrana - Užitne samonikle rastline, nabiranje in priprava

 

V knjigi kolikor se spomnim iz branja (izpred let). So tudi rastline iz priobalnega področja.

 

Preglej knjigo v knjižnici.

 

_________

 

 

Vegetarijanska lečina pašteta:

 

objava pod št.37 - 39

 

http://www.lunin.net/forum/index.php?showt...st&p=862300

[Ale']

TO MI DELI!!!!

 

 

Super strelka, si se pa res izkazala. Thanks!

[aakhut]

 

pa trobentice v solati su super zadevca

aja...pa mlade koreninice od trsja....sam bemu k je zashchiten (pa zlo zlo mejhn vsebek THC-ja ma....tko de mamo edino avtohtono rastlino v sloveniji k to vsebuje)

 

zlomk.....tralala

[Ale']

Kaj pa bambusovi vršički - -a je ta bambus v Sloveniji sploh užiten?

[aakhut]

 

oh je uzhiten...sam che te dobijo jih bosh fasala

govori seveda o onem pri novi gorici

tole kar doma uspeva pa ne vem

 

 

zlomk....tralala

[Ale']

Ja sej tega mislim... zakaj pa fasala? Sej ga je tolko pa se še kar razrašča. Ma kaj je zaščiten al kaj? Ma me ne bojo dobili ne, poznam vse skrivne potke... he he

 

Pa za nekaj vršičkov ne bo konc nobenga! Sej tisti bambus je itak od občine, torej od vseh občanov.

 

Samo recept rabim...

[aandreja]

meni je pa všeč divji hmelj, ki ga naredim kot frtaljo ali pa ga poparim in je kot zelenjavna priloga k mesu, testeninam....

[aandreja]

O čemažu se je tukaj tud že kar veliko pisalo, zato je ekspert Lia...trenutno je ni...no saj samo jo ne zasledim.

 

od čemaža imam tudi nekaj ...men je dober ...sem ga letost hotela it nabrat tukaj pri nas mal višje raste...pa zamudila.

 

tako da ga bom kupila v lončku narejenega...no ja mal pa dober

 

 

Čemaž (Allium ursinum)

Čemaž je 20-50 cm visoka po česnu dišeča rastlina, ki cveti od aprila do maja. Raste razširjeno po vsej Sloveniji od nižine do subalpskega pasu v svetlih, vlažnih gozdovih, logih, rečnih obrežjih in med grmovjem. Večinoma na svežih do vlažnih, humoznih in rodovitnih ilovnatih in glinenih tleh; pogosto v velikih sestojih. Prepoznamo ga po tipičnem česnovem vonju, tako da ni nevarnosti, da bi ga zamenjali s kakšno drugo rastlino. Čemaž vsebuje podobne žveplo vsebujoče sestavine, kot jih ima česen, npr. tiosulfinate in ajoene. Vpliva na agregacijo krvnih ploščic, znižuje holesterol in krvni tlak. Uporabljamo ga kot tonik pri prebavnih motnjah in preventivno proti poapnenju žil. Nabiramo sveže zelene nadzemne liste, ki jih uporabimo v obliki sokov ali solat. Uporabljamo tudi sveže izkopane čebulice, ki so znatno manjše od česnove.

 

Vsaka pomlad prinese novo upanje na sonce in toploto, zopet smo veseli in polni življenjske moči, veselimo se prvega žvrgolenja ptic in občutimo vse to kot dobrotniško darilo našega stvarnika. Zaradi te sveže, zelene lepote, naj bi začeli spomladansko kuro, s katero se očistimo in znebimo škodljivih snovi. To nam prinese zdravilno osvežitev, ki je ne gre zanemariti.

 

Med prve znanilce spomladi spada čemaž, ki ima med ljudmi tudi imena kot so čremož, kačji let, štrkavec, gozdni česen. Sveže zeleni, suličasti, svetli, listom šmarnice podobni listi zrastejo iz podolgovate čebulice, ki je obdana z belimi prozornimi kožicami. Gladek, svetlo zelen pecelj z belo cvetno kroglo je do 30 cm visok. Čemaž raste le na bogatih, humoznih vlažnih travnikih senčnih in vlažnih lokah, pod grmovjem, v listnatih in gorskih gozdovih.

 

Preden rastlino zagledamo, zavohamo močan vonj po česnu. Ta vonj mu je prinesel tudi ime "gozdni česen" in zanesljivo izključuje zamenjavo z listi šmarnice ali s strupenim jesenskim podleskom. Zgodaj spomladi so številne gozdne loke pokrite s svežimi listi čemaža. Vzklijejo v aprilu in maju, včasih celo prej. Cvetje se pokaže šele maja in junija. V njem dremajo mnoge zdravilne moči in pripoveduje se, da ga iščejo tudi medvedi, ko se prebudijo iz zimskega spanja, da si očistijo želodec, črevo in kri. Čemaž ima v glavnem lastnosti česna, le da je mnogo bolj zdravilen. Zato je posebej primeren za očiščevalno kuro spomladi in pomaga pri izboljšanju kroničnih kožnih bolezni.

 

Uporabljamo ga za juhe (ob dodatku špargljev se juha še izboljša), v namazih s skuto, vložen v olivnem olju je uporaben dalj časa, lahko pa ga namočimo v jabolčni kis.

 

Ker izgubijo listi v posušenem stanju nekaj svoje zdravilne moči, uporabljamo pri spomladanski očiščevalni kuri sveže liste. Drobno jih narežemo in namažemo na kruh z maslom, drobno sesekljane uporabimo kot začimbo (nekuhane) v juhi, na krompirju, cmokih in drugih jedeh, pri katerih sicer izboljšujemo okus s peteršiljem. Liste lahko pripravimo kot solato ali špinačo. Ker ima v večjih količinah oster okus, ga pri uporabi v obliko špinače pomešamo z listi koprive.

 

Mlade liste nabiramo v aprilu in maju, torej pred cvetjem, čebulice pozno poleti v jeseni. Čemaževe čebulice uporabljamo kot česen. Na želodcu občutljivi naj drobno narezane liste in čebulice polijejo s toplim mlekom, pustijo stati dve do tri ure tekočino popijejo po požirkih.

 

Da imamo pri hiši zdravilno moč čemaža tudi preko leta, si pripravimo čemažev cvet. Dnevno popijemo 10-20 kapljic cveta z nekoliko vode. Te kapljice pripomorejo k odličnemu spominu, preprečujemo poapnitev žil in odpravljajo mnoge druge nevšečnosti.

 

Čemaž zelo dobro vpliva na črevesje in želodec. Zato je primerna pri akutnih in kroničnih driskah, tudi če so povezane s tvorbo plinov in kolikami, kakor, tudi pri zaprtju, če je vzrok za to notranji krč ali zaspanost črevesja. Gliste, celo navadne gliste lahko odpravimo, če uživamo čemaž. Z izboljšanjem črevesne aktivnosti izginejo tudi tiste težave, ki se rade pojavijo pri starejših ljudeh ali velikih jedcih zaradi neaktivnega ali prepolnega črevesja. Ublažijo se tudi težave, ki jih povzroči želodec; to so motnje srca, nespečnost, pa tudi težave, ki nastopijo zaradi poapnenja žil ali visokega krvnega pritiska, kot so omotica pritisk v glavi in tesnobe, popustijo. Visok pritisk se počasi zniža. Čemaževo vino je čudovito zdravilo za vse stare ljudi pri stalni zasluzenosti v prsih in s tem povezanimi težavami pri dihanju. Celo pri zastaranem kašlju se sluz odlušči in težave pri dihanju prenehajo. Tudi pri pljučni jetiki in vodenici, za katerima boleha veliko starejših ljudi, toplo priporočamo to zdravilo. Sveže pripravljeni listi očistijo tudi ledvice in mehur in pospešuje izločanja seča. Rane,ki se slabo celijo, namažemo s svežim čemaževim sokom. Celo vnetje koronarnih žil se izboljša.

 

Čemaž ne cenimo dovolj kot sredstvo za čiščenje kri, ki se najbolj obnese pri kronično nečisti koži. Švicarski župnik Kunzle, ki zdravi s pomočjo zdravilnih rastlin, to rastlino še posebej hvali: "Čemaž očisti celo telo, izžene škodljive, trdovratne snovi, napravi zdravo kri, prežene in uniči strupene snovi. Večno bolehni ljudje, takšni z lišaji, s škrofulozo in revmatiki naj častijo čemaž kot zlato."

 

SESTAVINE:

 

500 g nepasirane skute

1 lonček kisle smetane

1 rumenjak

1 šopek čemaža

sok 1/2 limone

sol

poper

 

POSTOPEK: Vse sestavine damo skupaj v skodelico in jih premešamo.

 

Čav

 

Njami, čemaž je zakon in Strelka ti tudi.

 

Ciao, Andreja

[Ale']

Lepo strelka, vidim da si prišla v formo.

[Guest sstane]

Ampak kaj ni tu nobenega s slovenske obale?

Ne, pri nas raste hren