Mrtva točka

[zali_]

Pozdravljeni!

 

Obstala sem na mrtvi točki. V življenju sem sita vsega skupaj, od vseh prebranih knjig za samopomoč, bližnjic do samozavesti, takšnih in drugačnih nasvetov o tem kakšna moram biti in kakšna ne smem biti, kako ravnati, do tega kako je treba živeti življenje, od raznih meditacij in načinov, tehnik ravnanja s čustvi ....

 

Trenutno v življenju ne počnem ničesar, buljim v ta ekran in razmišljam o tem, kaj moram storiti ta dan, čeprav mi je še en preprost telefonski klic, ali razgovor za službo popolnoma odveč, da ne govorim o tem kakšen napor mi je.

 

Že od kar se spomnim sem se celo srednjo šolo in potem še naprej skozi faks, pa tudi sedaj se še ukvarjam s sabo, osebnim razvojem, rastjo in bolj ko se poglabljam v stvari, bolj sem dezorientirana, osamljena, besna, depresivna... Najbrž se trenutno ukvarjam s svojimi odpori, obrambnimi mehanizmi... in vedno bolj tonem in se izgubljam v svojem lastnem gradivu. Namesto, da bi se družila z ljudmi se zapiram in izoliram, počutim se osamljeno, vendar nisem sama. Nasprotno. Okoli mene je veliko ljudi, le da me nihče več ne razume in žal tudi sama sebe več ne razumem. Ne vem več kdo sem in kaj želim od svojega življenja. Toliko nekih mask in pričakovanj, zahtev, ki sem jih kot "pridna" punčka izpolnila je naredilo svoje.

 

Ne vem več kako naprej, karkoli naredim, da bi si pomagala je še slabše.... ne vem, če ta moja izpoved sploh paše sem. Danes pač moram to izlit iz sebe...

 

Lp

[mgd]

Pozdravljeni!

 

Obstala sem na mrtvi točki. V življenju sem sita vsega skupaj, od vseh prebranih knjig za samopomoč, bližnjic do samozavesti, takšnih in drugačnih nasvetov o tem kakšna moram biti in kakšna ne smem biti, kako ravnati, do tega kako je treba živeti življenje, od raznih meditacij in načinov, tehnik ravnanja s čustvi ....

 

Trenutno v življenju ne počnem ničesar, buljim v ta ekran in razmišljam o tem, kaj moram storiti ta dan, čeprav mi je še en preprost telefonski klic, ali razgovor za službo popolnoma odveč, da ne govorim o tem kakšen napor mi je.

 

Že od kar se spomnim sem se celo srednjo šolo in potem še naprej skozi faks, pa tudi sedaj se še ukvarjam s sabo, osebnim razvojem, rastjo in bolj ko se poglabljam v stvari, bolj sem dezorientirana, osamljena, besna, depresivna... Najbrž se trenutno ukvarjam s svojimi odpori, obrambnimi mehanizmi... in vedno bolj tonem in se izgubljam v svojem lastnem gradivu. Namesto, da bi se družila z ljudmi se zapiram in izoliram, počutim se osamljeno, vendar nisem sama. Nasprotno. Okoli mene je veliko ljudi, le da me nihče več ne razume in žal tudi sama sebe več ne razumem. Ne vem več kdo sem in kaj želim od svojega življenja. Toliko nekih mask in pričakovanj, zahtev, ki sem jih kot "pridna" punčka izpolnila je naredilo svoje.

 

Ne vem več kako naprej, karkoli naredim, da bi si pomagala je še slabše.... ne vem, če ta moja izpoved sploh paše sem. Danes pač moram to izlit iz sebe...

 

Lp

no problem. obrn se na Boga, ki prebiva v tvojem srcu. Najlaži to storiš tko, da Ga pokličeš z "Gouranga".

[janko]

jes bi šu pa na pir... pa kurc gleda use skupej

(pa da neb slučajn kdo pomislu, da je tole ircanje )

[Marsa]

ojla, vcasih je nedelovanje najboljse delovanje.

 

ce si nardila nekak vse, kar je v tvoji moci in nisi mogla vpivat na nc, kar ni, je edina resitev to, kar je....

da pocakas, da ti stvari uletijo oz. te same poiscejo.

noben uk ni za djabe...

vcas cist hecn pridejo stvari...

al pa stojis na mestu, stojis, stojis, se ze celo morda mal nazaj ugrezas....

vendar se pa pol odzenes in v hipu *nadomestis* "izgubljeni cas".

 

mariskdo med nami je tkole utrujen od bojev in matranja, to pa zato, ker mas se vedno pricakovanja.

vse, vse, vse.... si...

kje pa je zdaj ze ta nagrada?

sam pride, ves.

 

zakaj bi dobil vstopnico za nad zur ravno ko si bolan, nisi v formi itd. al pa iz tega ali onega razloga ne mros it oz. je bolje da ne gres.

Ko se pa vse poklapa, pa postekas tud, zakaj je bil dober ta cajt *vmes*.

In tedaj je tak zur, ki zate ne bi moglo bit boljsega.

 

"stori, kar mores, s tem, kar imas, tam, kjer si."

[mici59]

Pozdravljeni!

 

Obstala sem na mrtvi točki. V življenju sem sita vsega skupaj, od vseh prebranih knjig za samopomoč, bližnjic do samozavesti, takšnih in drugačnih nasvetov o tem kakšna moram biti in kakšna ne smem biti, kako ravnati, do tega kako je treba živeti življenje, od raznih meditacij in načinov, tehnik ravnanja s čustvi ....

 

Trenutno v življenju ne počnem ničesar, buljim v ta ekran in razmišljam o tem, kaj moram storiti ta dan, čeprav mi je še en preprost telefonski klic, ali razgovor za službo popolnoma odveč, da ne govorim o tem kakšen napor mi je.

 

Že od kar se spomnim sem se celo srednjo šolo in potem še naprej skozi faks, pa tudi sedaj se še ukvarjam s sabo, osebnim razvojem, rastjo in bolj ko se poglabljam v stvari, bolj sem dezorientirana, osamljena, besna, depresivna... Najbrž se trenutno ukvarjam s svojimi odpori, obrambnimi mehanizmi... in vedno bolj tonem in se izgubljam v svojem lastnem gradivu. Namesto, da bi se družila z ljudmi se zapiram in izoliram, počutim se osamljeno, vendar nisem sama. Nasprotno. Okoli mene je veliko ljudi, le da me nihče več ne razume in žal tudi sama sebe več ne razumem. Ne vem več kdo sem in kaj želim od svojega življenja. Toliko nekih mask in pričakovanj, zahtev, ki sem jih kot "pridna" punčka izpolnila je naredilo svoje.

 

Ne vem več kako naprej, karkoli naredim, da bi si pomagala je še slabše.... ne vem, če ta moja izpoved sploh paše sem. Danes pač moram to izlit iz sebe...

 

Lp

ja,kaj naj rečem,da ne bi ljudem izpadla,kot vsevednica,pa vseeno bi ti svetovala,da je treba za tvoj problem iti globoko v otroštvo,ker od tu se začnejo travme,ki jih ne moreš razložiti nikomur,preglej svojo otroštvo za nazaj,si imela kot otrok ljubezenni na pretek,so te pripravili starši za življenje,si sposobna imeti sebe rada ,se spoštovati in posledično to ljubezen deliti naokrog

[Prabha]

Pozdravljeni!

Toliko nekih mask in pričakovanj, zahtev, ki sem jih kot "pridna" punčka izpolnila je naredilo svoje.

Danes pač moram to izlit iz sebe...

Lp

Pozdravljena Zali! Kot te berem sem pa le našle nekaj pozitivnega.

1.) Zali, verjetno je to ljubkovalno ime od Zale,

2.) Praviš, da si dolgo časa nosila masko in igrala pridno punčko.

Verjetno si veliko časa porabila, da si bila to kar nekdo drug od tebe želi in s tem izgubila ogromno energije, le ta pa je pomembna za dobro počutje in pozitiven odnos do sebe in drugih. Ob tem siv erjetno še "pokasirala" energije drugih", ki jih zdaj nosiš v sebi in ne vidiš izhoda. No v tej temi je lučka, ker si sama napisala, o tej pridni punčki, se pravi ni mrtva točka, ampak konec nečesa( v nadaljevanju)

3.) Danes si morala to izliti, praviš sama, kaj pa če moraš izliti to dobro punčko iz sebe?

 

Dobro pomaga ples, meni vedno, ko se srečam z energijami v sebi, ki jih ne poznam.Ples 5 ritmov recimo.Odplešeš kaos, odplešeš slabo punčko.Plešeš to kar si zdaj želiš biti, to kar čutiš.Sklepam da je to kaos, ker gre za nekaj zatrtega.Čutiš kako dobro je biti to kar si vedno želiš biti, probaš tudi biti "slaba", odplešeš kak težki metal recimo...Potem ko odplešeš boš vidla, da bo ta mrtvi del spet začel oživljati, ker boš sledila notranji energiji, ne pa več bežala pred sabo. V jezi, agresiji, žalosti se vedno skriva svetloba, odkrij to, boš vidla da je super!

Uff vem, ki sem imela tudi jaz obdobja teme, telo pomaga v takih primerih!

Hej, ples 5 ritmov maš full v Lj, če ne javi ti povem kje je to! SREČNO NAPREJ!!!!

Prabha

[Prabha]

Evo, našla:

 

www.plesritmova.net

 

 

 

Ajuto, ..... evo zdaj bo odprlo

 

http://www.plesritmova.net/

[janko]

pa še ena, k nas je mal na suh

mal pojokat, se zasmilt. ceu kup pozornosti in tolažb...

veš kwa zali...

fak of

[Michelle]

pa še ena, k nas je mal na suh

mal pojokat, se zasmilt. ceu kup pozornosti in tolažb...

veš kwa zali...

fak of

 

Zakaj je treba tole?

Cel kup pozornosti in tolažb? To napiše človek, ki se oglaša v vsako temo in vzbuja pozornost. Ah ja.

Pa kaj, če potrebuje človek kdaj pozornost in tolažbe? Jaz vem, da jo, pa ne bom "odfakala".

[Izraz]

Zali, izpreži konje.

Vem kako se približno počutiš, samo izpreži, nehaj brati, nehaj štefnati po sebi, vzemi si pavzo. Dopust od dela na sebi. Paaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaavvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvzzzzzzzzzzzzzzzzzaaa

aaaaaaaaaa. Meni verjemi, da je trenutno tvoj problem samo to, ker se ne sprejmeš take kot si in se siciraš. To je vzorec, ki te trenutno matra. Nič drugega. Sedaj pa lepo globoko vdiiiiiihni, izddddddihni in si obljubi, da si daš paaaaaaaaaaavzo.

DOPUUUUUUUUUSSSSSSSSSSSSSST.

Potem bo že vse samo zlaufalo.

[janko]

Jaz vem, da jo, pa ne bom "odfakala".

lepo od tebe

jes pa tut vem, da če člouk mal predoug cepeta na "mrtvi točki" kukr je sama rekla, učas ena "klofuta" pomaga, da se spraviš ven iz začaranga kroga

[Prabha]

pa še ena, k nas je mal na suh

mal pojokat, se zasmilt. ceu kup pozornosti in tolažb...

veš kwa zali...

fak of

Ma jaz ko sem imela krizo sem potrebovala podporo drugih, ne ujčkanja, ampak konkretno.Pa ja no, jaz sem materinska....odvedno sem in odvedno bom !Priznam Janko:))

Lep delovni dan! Gremo delat!

 

Prabha

[Robida]

pa še ena, k nas je mal na suh

mal pojokat, se zasmilt. ceu kup pozornosti in tolažb...

veš kwa zali...

fak of

janko ko boš sam sprobal kako zgleda, ko si totalno na tleh (kajti vsak prej ali slej to sproba), boš drugače doživljal take ali podobne izlive.

 

 

Zali, izpreži konje.

Vem kako se približno počutiš, samo izpreži, nehaj brati, nehaj štefnati po sebi, vzemi si pavzo. Dopust od dela na sebi. Paaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaavvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvzzzzzzzzzzzzzzzzzaaa

aaaaaaaaaa. Meni verjemi, da je trenutno tvoj problem samo to, ker se ne sprejmeš take kot si in se siciraš. To je vzorec, ki te trenutno matra. Nič drugega. Sedaj pa lepo globoko vdiiiiiihni, izddddddihni in si obljubi, da si daš paaaaaaaaaaavzo.

DOPUUUUUUUUUSSSSSSSSSSSSSST.

Potem bo že vse samo zlaufalo.

 

[Gazelca]

Pozdravljeni!

 

Obstala sem na mrtvi točki. V življenju sem sita vsega skupaj, od vseh prebranih knjig za samopomoč, bližnjic do samozavesti, takšnih in drugačnih nasvetov o tem kakšna moram biti in kakšna ne smem biti, kako ravnati, do tega kako je treba živeti življenje, od raznih meditacij in načinov, tehnik ravnanja s čustvi ....

 

Trenutno v življenju ne počnem ničesar, buljim v ta ekran in razmišljam o tem, kaj moram storiti ta dan, čeprav mi je še en preprost telefonski klic, ali razgovor za službo popolnoma odveč, da ne govorim o tem kakšen napor mi je.

 

Že od kar se spomnim sem se celo srednjo šolo in potem še naprej skozi faks, pa tudi sedaj se še ukvarjam s sabo, osebnim razvojem, rastjo in bolj ko se poglabljam v stvari, bolj sem dezorientirana, osamljena, besna, depresivna... Najbrž se trenutno ukvarjam s svojimi odpori, obrambnimi mehanizmi... in vedno bolj tonem in se izgubljam v svojem lastnem gradivu. Namesto, da bi se družila z ljudmi se zapiram in izoliram, počutim se osamljeno, vendar nisem sama. Nasprotno. Okoli mene je veliko ljudi, le da me nihče več ne razume in žal tudi sama sebe več ne razumem. Ne vem več kdo sem in kaj želim od svojega življenja. Toliko nekih mask in pričakovanj, zahtev, ki sem jih kot "pridna" punčka izpolnila je naredilo svoje.

 

Ne vem več kako naprej, karkoli naredim, da bi si pomagala je še slabše.... ne vem, če ta moja izpoved sploh paše sem. Danes pač moram to izlit iz sebe...

 

Lp

 

 

Tko kot je že nekdo tukaj rekel:Go with the flow.

[Michelle]

Se mi zdi, da nas je veliko šlo tudi skozi to obdobje enkrat. Zato se mi zdaj to ne zdi nič tragičnega.

Ne vem, mogoče se pa moraš včasih enostavno ustaviti

Mene osebno je preveliko analiziranje in razmišljanje o smislu življenja vedno potegnilo še globje.

Primer "pridne hčerkice/punčke" mi je znan. Zelo znano mi je tudi to, kako je imeti v glavi, kaj "moraš" narediti, da zadovoljiš druge. No, to ne gre tako. Živeti SVOJE življenje tako, da zadovoljiš družino (naprimer), je lahko taka obremenitev, da verjet ne moreš. Pa naj gre za šolo, fanta, poklic, družino, otroke, karkoli. Pri meni nihče sicer ni rekel "to in to bodi", velikokrat sem tudi slišala pridige o podpori, karkoli si bom pač zaželela narediti z mojim življenjem. Ampak vedno sem čutila, da si nekaj pač bolj želijo in potem sem se s tem obremnjevala.

Ne vem, kako je pri tebi, ampak pri meni je šlo bolj ali manj za strah. Ko sem šla enkrat preko tega (v določeni meri vsaj) in povedala pri čem smo, je bilo veliko lažje. V redu, imam to srečo, da pri nekaterih stvareh točno vem, kaj hočem. Ampak tudi to ni prišlo kar čez noč. Vsekakor sem pa vedela, da s prejšnim položajem nisem bila zadovoljna, to ni bilo to. Nikoli ne bom flegma, to nisem jaz. Je pa veliko bolj sproščeno in pozitivno vzdušje, odkar živim tako kot hočem živeti in delam, kar hočem (oziroma, kar mislim, da hočem oz. za kar vem, da me ne obremenjuje). Je pa še pred mano dolga pot (kot pred vsakim).

 

To se ne more ravno poistovetiti s tabo, ampak ko si pisala o "sindromu pridne punčke", sem se takoj spomnila, kak ti lahko to prinese (če si naprimer tak občutljivec, kot sem/sem bila jaz). Sej ni mus, da veš, kaj hočeš, po moje je fora tudi v tem, da poveš, česa definitivno nočeš. Kamen se ti odkotali od srca, verjem.

 

Vsekakor menim, da se boš slej kot prej premaknila. Sama mislim, da najbolj rabiš pogum? Lahko se sicer motim, ampak to je prvo, kar mi je prišlo na misel.

Sicer pa, bolj se boš obremenjevala s tem, slabše bo. Po eni strani se strinjam s tistimi, ki pravijo, da se prepustiš toku, po drugi strani se pa strinjam tudi s "klofuto". Premalo si povedala, da bi lahko karkoli trdili. Po moje bi si lahko dal kakšen psiholog ful dela s takimi primeri

 

Ti pa želim veliko pozitivnih misli, pa čim hitrejšo zmago proti mrtvi točki

[anarhist]

Odjavi se, dihaj, glej okrog sebe, poslušaj, smej se, objemi vse, pridi v štepanca da greva na borovničke, pusti da te nosi voda paraparapapa zamenjaj zatežene knjige za Douglasa Adamsa, in ne zaboga razmišlat kje je tvoje mesto. Modri mislec in moj dobri prijatelj Herbo Šri Izpodklanca je lepo dejal: "Un k razmišla zapravla cajt. Treba je nehat mislt pa kej naredt, alo akcija, alo! Pa magar stare mame tepst pa banke ropat, sam ne gruntat kaj bi sz sabo pa se sammu seb smilt. Alo akcija, alo!"

Mislim da je modro povedal. Aja, za borovničke imam časa do 14:15, potem me nekaj časa ne bo, zato če imaš željo malo pohiti.

Lep pozdrav v Miru.

[Prabha]

Odjavi se, dihaj, glej okrog sebe, poslušaj, smej se, objemi vse, pridi v štepanca da greva na borovničke, pusti da te nosi voda paraparapapa zamenjaj zatežene knjige za Douglasa Adamsa, in ne zaboga razmišlat kje je tvoje mesto. Modri mislec in ejamoj dobri prijatelj Herbo Šri Izpodklanca je lepo dl: "Un k razmišla zapravla cajt. Treba je nehat mislt pa kej naredt, alo akcija, alo! Pa magar stare mame tepst pa banke ropat, sam ne gruntat kaj bi sz sabo pa se sammu seb smilt. Alo akcija, alo!"

Mislim da je modro povedal. Aja, za borovničke imam časa do 14:15, potem me nekaj časa ne bo, zato če imaš željo malo pohiti.

Lep pozdrav v Miru.

Haha Herbo Šri Izpodklanca:))))Zanimivega prijatla maš !

Torej Akcija super!Kaj pa če gospa Akcija noče na plano, zaradi gospoda Jeze, ki ji zakriva pot? Hm, gruntanje grda stvar....ampak v tem primeru je okopavanje vrta dobra stvar, akcija, pa spet ne odgovornost velika pa zemlja:)))

[zali_]

Hej!

 

Najprej bi se zahvalila vsem za podporo, zadnjič sem jo res rabila, pa tudi za vsa mnenja in ideje. Dva dni sem brala vaša mnenja in poskušala dojet, kaj bi bila zame trenutno najboljša pot...

 

Namaar (zanimiv nick) zelo sem se našla v tvojem pisanju, ko praviš: "

utapljaš se v notranjih vprašanjih in ko hočeš nove odgovore je samo še več vprašanj!!"

Tukaj si me čisto zadel...

Ne razumem pa, kaj vas je večina mislia z "go with the flow", ker se mi zdi, da to že zdaj stalno počnem. Mogoče se pa motim, ne vem.

 

Glede iskanja Boga v mojem srcu, hm kaj pa je sploh to. Oprosti mqd, ampak to nekako ni moj način življenja, sem anti kristjan v vseh smislih in mi beseda bog, kakorkoli jo že želiš postavit povleče vse dlake na telesu pokonci. Z vsem spoštovanjem do vseh kristjanov in brez zamere. Mal sem se tudi nasmejala, brez zamere nqd, ampak sem si predstavljala sebe, kako ležim in tulim Guaranga, al kaj že, si predstavljam, da bi me peljali v psihiatrično, če bi me kdo videl v takem trenutku.

 

No v glavnem, če misliš meditacijo to že počnem, žal premalo časa, da bi se pokazali kaki bolj pozitivni učinki. Verjetno je to zdejle moj problem. Meditiram približno tri tedne in tukaj nekje naj bi se pojavile težave, ko naj bi nezavedni konflikti in težave počasi prišli na površje. Kdo ve kaj o tem? Kakšen nasvet?

 

Pir in borovničke, sliši se dobro, mogoče si bom pa res privoščila kakšne borovničke, samo da se trenutno spravim v boljšo voljo...

 

Janko klofuta, se ti zdi, da jo rabim? Se mi zdi, da dost ljudi deluje na ta način (nočem posploševat, ampak vseeno lahko povem svoje mnenje), ampak ko je človek že itak v težavah, dejmo ga še mal dotolčt... vem, da je bila tvoja klofuta mišljena na pozitiven način, ampak z nasiljem se nič ne da rešit, s širjenjem negativne energije prav tako ne.

 

Mici59 se popolnoma strinjam s tabo "

da je treba za tvoj problem iti globoko v otroštvo,ker od tu se začnejo travme,ki jih ne moreš razložiti nikomur,preglej svojo otroštvo za nazaj

". Želela bi te samo vprašati, kako naj pregledam svoje otroštvo za nazaj, da se bom rešila tega stanja in da ne bom še v večjem zosu?

 

Prabha zelo ti hvala za nasvet, res sem veliko dobila od tebe. Šla sem pogledat tisto stran, ampak sem se kar odločila, da bom doma mal zaplesala (še dobro, da me ni noben videl), ampak mi je res zelo pomagalo. Zraven tega si me spomnila na to, da je treba gledat na vse skupaj malo bolj pozitivno, na kar sem sama kar malo pozabila. Če imaš še kakšen podoben nasvet ga bom zelo vesela.

 

Michelle res je ja, da vsi živimo ene vloge v življenju, tudi pridna punčka je samo še ena butasta vloga, čeprav je meni zelo krojila življenje in mi je zelo težko dojeti česa jaz nočem počet. Veliko lažje mi je povedat kaj si želim. Zadnje čase imam ogromno idej, kaj želim početi v življenju, samo veliko premalo volje, da bi to izpeljala. Verjetno me nezavedno še vedno muči mamin (mogoče očetov glas), kaj ne smem počet in kaj moram (še vedno nujna pridna punčka ne?). Imaš tudi čisto prav, ko praviš, da rabim pogum, no mogoče bolj voljo.

 

Anarhist hvala za vabilo, morda kdaj drugič. Občudujem toliko energije, ki jo je zaznati iz tvojega posta. Malo sem se mu nasmejala, res me je spravil v dobro voljo. Mal več akcije bi bilo v mojem življenju najbrž res nujno. Bom mal razmislila o tem.

 

Hvala tudi vsem drugim saj sem rabila slišat, da je to normalna faza, da bo že mimo... (včasih človek rabi slišati to).

 

LP

[mici59]

Hej!

 

Najprej bi se zahvalila vsem za podporo, zadnjič sem jo res rabila, pa tudi za vsa mnenja in ideje. Dva dni sem brala vaša mnenja in poskušala dojet, kaj bi bila zame trenutno najboljša pot...

 

Namaar (zanimiv nick) zelo sem se našla v tvojem pisanju, ko praviš: "

utapljaš se v notranjih vprašanjih in ko hočeš nove odgovore je samo še več vprašanj!!"

Tukaj si me čisto zadel...

Ne razumem pa, kaj vas je večina mislia z "go with the flow", ker se mi zdi, da to že zdaj stalno počnem. Mogoče se pa motim, ne vem.

 

Glede iskanja Boga v mojem srcu, hm kaj pa je sploh to. Oprosti mqd, ampak to nekako ni moj način življenja, sem anti kristjan v vseh smislih in mi beseda bog, kakorkoli jo že želiš postavit povleče vse dlake na telesu pokonci. Z vsem spoštovanjem do vseh kristjanov in brez zamere. Mal sem se tudi nasmejala, brez zamere nqd, ampak sem si predstavljala sebe, kako ležim in tulim Guaranga, al kaj že, si predstavljam, da bi me peljali v psihiatrično, če bi me kdo videl v takem trenutku.

 

No v glavnem, če misliš meditacijo to že počnem, žal premalo časa, da bi se pokazali kaki bolj pozitivni učinki. Verjetno je to zdejle moj problem. Meditiram približno tri tedne in tukaj nekje naj bi se pojavile težave, ko naj bi nezavedni konflikti in težave počasi prišli na površje. Kdo ve kaj o tem? Kakšen nasvet?

 

Pir in borovničke, sliši se dobro, mogoče si bom pa res privoščila kakšne borovničke, samo da se trenutno spravim v boljšo voljo...

 

Janko klofuta, se ti zdi, da jo rabim? Se mi zdi, da dost ljudi deluje na ta način (nočem posploševat, ampak vseeno lahko povem svoje mnenje), ampak ko je človek že itak v težavah, dejmo ga še mal dotolčt... vem, da je bila tvoja klofuta mišljena na pozitiven način, ampak z nasiljem se nič ne da rešit, s širjenjem negativne energije prav tako ne.

 

Mici59 se popolnoma strinjam s tabo "

da je treba za tvoj problem iti globoko v otroštvo,ker od tu se začnejo travme,ki jih ne moreš razložiti nikomur,preglej svojo otroštvo za nazaj

". Želela bi te samo vprašati, kako naj pregledam svoje otroštvo za nazaj, da se bom rešila tega stanja in da ne bom še v večjem zosu?

 

Prabha zelo ti hvala za nasvet, res sem veliko dobila od tebe. Šla sem pogledat tisto stran, ampak sem se kar odločila, da bom doma mal zaplesala (še dobro, da me ni noben videl), ampak mi je res zelo pomagalo. Zraven tega si me spomnila na to, da je treba gledat na vse skupaj malo bolj pozitivno, na kar sem sama kar malo pozabila. Če imaš še kakšen podoben nasvet ga bom zelo vesela.

 

Michelle res je ja, da vsi živimo ene vloge v življenju, tudi pridna punčka je samo še ena butasta vloga, čeprav je meni zelo krojila življenje in mi je zelo težko dojeti česa jaz nočem počet. Veliko lažje mi je povedat kaj si želim. Zadnje čase imam ogromno idej, kaj želim početi v življenju, samo veliko premalo volje, da bi to izpeljala. Verjetno me nezavedno še vedno muči mamin (mogoče očetov glas), kaj ne smem počet in kaj moram (še vedno nujna pridna punčka ne?). Imaš tudi čisto prav, ko praviš, da rabim pogum, no mogoče bolj voljo.

 

Anarhist hvala za vabilo, morda kdaj drugič. Občudujem toliko energije, ki jo je zaznati iz tvojega posta. Malo sem se mu nasmejala, res me je spravil v dobro voljo. Mal več akcije bi bilo v mojem življenju najbrž res nujno. Bom mal razmislila o tem.

 

Hvala tudi vsem drugim saj sem rabila slišat, da je to normalna faza, da bo že mimo... (včasih človek rabi slišati to).

 

LP

kot otroci doživljamo razno razne travme,ob tem se izgubimo in ponavadi nimamo ciljev,ali je mati pijanka ali je oče agresor,ali je oboje,slejkoprej ostanemo sami,ne znamo se razvijat,ker nam oba starša nista pokazala,ne počutimo se varni,samozavest otroka pa se mora takrat začeti izgrajevati,starši ne znajo otrokom pokazati,da jih imajo radi,da se otroci od njih naučijo ljubezni,najprej samega sebe,namreč ,če se nimaš rad takšen kot si,se začnejo travme in utapljanje je njih v raznih zasvojenostih,takšni otroci nimajo hrbtenice,ampak vseeno odrastejo,začne se samostojno življenje,prva veza,služba,moški,za vse to je treba imeti pogum,ki so ti ga dolžni ustvariti starši,ker je to edina stvar,za katero tudi živimo,upam ,da nisem preveč zakomplicirala,veliko ljubezni ti želim lp

[alef]

Zadnje čase imam ogromno idej, kaj želim početi v življenju, samo veliko premalo volje, da bi to izpeljala.

 

Ja, tako si napisala.

Mrtva točka...

"v leru", prosti tek bi temu rekli pri avtu.

Ko motor dela, menjalnik pa ni v prestavi.

In avto ne gre nikamor.

Tako nekako je v mrtvi točki.

In če še bolj pritiskaš na gas, se nikamor ne premakneš, le motor gre v vse večje obrate in prav lahko ga tudi uničiš.

Marsikdo v tej mrtvi točki sebe sili v vse večje obrate.

Ne.

Ugasni motor, pusti da se ohladi.

Pojdi ven, v gozd, na pir ali borovničke ali oboje kot te vabi Anarhist.

 

Mnogo jih je ali pa bolje rečeno nas je padlo v tisto past ciljev, načrtov, "dolžnosti" bit tak in tak, pričakovanj, svojih in od drugih.

In potem občutka neizpolnjenosti, nesmisla vsega...

Cilji, izpolnitev, smisel življenja...

Učili so nas da življenje brez ciljev nima smisla...

Res?

Zakaj ne bi mogli prav lepo živeti brez da si postavimo nek cilj kaj bomo dosegli, naredili, postali?

In ko se to ne izpolni je tu mrtva točka.

 

Go with the flow.

Prepusti se toku.

To ne pomeni da dovoliš drugim in njihovim pričakovanjem da te rinejo skozi življenje.

Ne.

Življenje je kot reka.

Skoči noter, zaplavaj po toku, opazuj bregove mimo katerih te nosi.

In ko ti bo nekaj všeč, splavaj na breg in vzemi tisto.

 

Torej pusti voljo, pusti načrte, pusti želje in pričakovanja.

Samo skoči v reko, plavaj samo toliko da ne potoneš.

In nekje na bregu je nekaj zate, samo zate.

Kaj je to in kje boš vedela ko boš zagledala.

Samo verjemi...

[zali_]

Vau, res si dobro to razložil...

 

Ampak kaj je to v praksi, nej ne počnem nič, dokler me nekaj ne zadane od zunaj?V bistvu to počnem že zdaj in ravno to me moti, al ne vem čisto točno...

[zali_]

Mici59 to, kar si mi napisala nazadnje zelo dobro razumem kot tudi najbrž večina drugih zelo dobro razume, žal pa mi to prav nič kej dosti ne pomaga, da bi se rešila družinskih travm. Razumeš? Želela bi kak konkreten nasvet, metodo, tehniko, ne vem neki, kar bi pomagalo.

 

Lp

[alef]

Vau, res si dobro to razložil...

 

Ampak kaj je to v praksi, nej ne počnem nič, dokler me nekaj ne zadane od zunaj?V bistvu to počnem že zdaj in ravno to me moti, al ne vem čisto točno...

 

Ne, to ne pomeni da ne počni nič.

Ker ravno to te drži "v leru".

Migaj, migaj...

Z rokami, z nogami, z možgani.

Pomeni samo to da pusti načrte, pusti pričakovanja, ne trudi se zlezti iz tega ker boš šla samo globlje.

Počni karkoli, pojdi ven, pleši, skači po dežju, po lužah, lajaj v luno...

Tudi tisto Guaranga od Mqd bo v redu...

Nima pojma kaj pomeni, škodovat pa ne more...

Pa kaj če se bo kdo trkal po čelu če te vidi...

Poglej dober film, preberi knjigo(pa ne kakšno o dohovnem razvoju ali delu na sebi, teh zdajle ne rabiš).

Ne razmišljaj kaj bo jutri, pozabi kar je bilo včeraj.

Pomembno je samo to kar je ZDAJ.

Ker to je edini trenutek v življenju ko resnično živiš, obstajaš.

[mici59]

Mici59 to, kar si mi napisala nazadnje zelo dobro razumem kot tudi najbrž večina drugih zelo dobro razume, žal pa mi to prav nič kej dosti ne pomaga, da bi se rešila družinskih travm. Razumeš? Želela bi kak konkreten nasvet, metodo, tehniko, ne vem neki, kar bi pomagalo.

 

Lp

metode ne obstajajo,če pa že so kvazi metode,edina stvar je,da si narediš cilje,da ne plavaš kot ribica brez vode,da začneš hoditi po tleh,da si ustvariš svoj lastni jaz,na katerega boš ponosna,s tem prihaja tudi samozavest,najdi si hobije,hodi v gore ,kupi si psa,začni za nekoga skrbeti,in življenje bo poskrbelo zate{zanalašč ne mešam zraven Boga}vem,da boš uspela ,ker vsi uspejo,ki si to želijo,ki izenačijo potrebe in želje,veliko uspeha ti želim,čarobnega napoja ni,ta pride pozneje,potem se slišiva zopet

[zali_]

Aha razumem, živeti Zdaj in najti "manjše" hobije in sebe ...

 

Bom probala, hvala.