Na katero šolo

[mm]

Prosim pomagajte!

Moj sin gre trenutno v gimnazijo, vendar pravi da le zato ker se še ni pripravljen odločiti kaj bi počel v svojem življenju.

 

Poskušam mu pomagati pri izbiri, zato za pomoč prosim tudi vas.

Kako naj mu pomagam da bo uvidel kaj oz. da je pa to pravo zanj??

Za informacijo pa to, da je bil vseh osem let odličen - pa ne z mojo pomočjo kot nekateri mislijo.icon_smile.gif

 

Zase vem da sem se odločila tako da sem se poskušala spomnit kaj sem si želela postati v otroških letih - učiteljica pri vsem tem pa sem upoštevala kaj mi gre najbolj od rok jeziki tako da lahko opravljam poklic profesorja ali učitelja angleščine ter slovenščine.

 

mm

[mawan]

Js mislm, da nobenmu ni blo glih jasn, kaj bo pocel v lajfu, ko so koncal osnovno solo! Ali pac?!? Ponavad si ljudje, ki so ze na faksu niso cist na jasnem kaj bi res radi.

 

Sicer se mi pa zdi, da ne bo meu problemov na gimnaziji, ce je bil do zdaj tolk uspesen... pa naj si vzame ta stiri leta cas in lepo pocas naj premisl o tem... Predvsem pa bi svetovala, da ga ne silt v neke odlocitve, ki naj bi bile zanj "prave". Vsak ima svojo pot za prehodt!!!

[pokowc]

hej mama´´´, dej raj mu prkaži Vse kaj je na tem svetu da delat; omogoči mu pristop do informacij, za kar meniš, da še ne ve.

seveda, sej ni edini, ki tako razmišlja, prehitro pač je pršlo´, zato mu kr omogoči´´najbolj perspektivne ideje kar jih primoreš. Men jih niso, ker pač niso znali, vedeli al ni bilo časa; zato mama´´potrut se, če ga razumeš

 

pokowc

[nataly]

Tudi pri nas se je pojavil podoben primer. Le, da imamo še dve leti časa.

Kadar koli vprašam hčerko kaj bi bila, v katero šolo, ravnodušno skomigne z rameni. Ji je vseeno, pravi. No, pa meni ni. Zato sem se

odločila za sledeče.

Izločanje.

Na list papirja pišemo poklice in potem razmišljamo o njih. Prvi na seznamu je bil nuna. Pa ne, da bi se norčevala iz institucije, samo na misel mi najprej prišel. In se je definitvno odločila, da nuna ne bo. Niti snažilka, niti kuharica, niti šivilja...

Mogoče športna gimnazija. Nima pa statusa športnika...ampak, kakor sem rekla...časa je še dve leti.

Ampak vsaj ve, kaj noče biti...Meni še pri tem ni nihče pomagal.

Pozdrav

 

 

natalija

[teja]

Takole je MM. Pri teh letih je čisto normalno, da ne ve kaj bi. Če se spomnim sebe, sem šla kar na eno šolo, ker mi je bil pač všeč ta predmet v šoli. V gimnazijo pa ne, ker ne vem če bom še naprej študirala. Tako. Kaj bi pa itak nisem vedela še do 24 leta, ko mnogi že doštudirajo. Sem šla pač ob delu. Zato, če se je odločil za gimnazijo, ker je splošna, nič strahu. Odločil se je in to je najbolj pomembno. Pri tem ga pusti, naj nosi posledice odločitve sam. Pomembno je, vsaj zame, da se je odločil. Pa tudi če gre za nuno, Nataly, le da ima neko vizijo, če se premisli, bo pa kaj drugega.

[teja]

Takole je MM. Pri teh letih je čisto normalno, da ne ve kaj bi. Če se spomnim sebe, sem šla kar na eno šolo, ker mi je bil pač všeč ta predmet v šoli. V gimnazijo pa ne, ker ne vem če bom še naprej študirala. Tako. Kaj bi pa itak nisem vedela še do 24 leta, ko mnogi že doštudirajo. Sem šla pač ob delu. Zato, če se je odločil za gimnazijo, ker je splošna, nič strahu. Odločil se je in to je najbolj pomembno. Pri tem ga pusti, naj nosi posledice odločitve sam. Pomembno je, vsaj zame, da se je odločil. Pa tudi če gre za nuno, Nataly, le da ima neko vizijo, če se premisli, bo pa kaj drugega.

 

Pa še nekaj malo za šalo malo za res: Marsikdo se še pri 30, 40, 50 leti ni pripravljen odločiti kaj bo počel in ga nosijo tokovi. Zato nič skrbi. Vse ob pravem času.

[andrej]

Tukaj bi pa mogoče moja izkušnja z očetom.

 

Največ kar mi je oče podaril je bilo njegovo zaupanje vame. Karkoli sem se odločil nikoli ni podvomil, da nisem naredil prav. In to je največje darilo, ki mi ga je podaril.

 

Zato, podpiraj ga v njegovih odločitvah kakršne koli že so. Če trenutno ne ve kaj bi počel, mu bo današnja odločitev mogoče prinesla ta odgovor, saj ni pomembno ali bo to počel celo življenje, veliko je že če spozna kaj si želi, to ni izgubljen čas.

 

Pusti sinu svoje odločitve in ga v njih podpiraj, brezpogojno. Boš videla, tako bo tudi sam prišel do tebe po kakšen nasvet, prej pa sigurno ne.

 

Vso srečo želim tvojemu sinu pri izbiri poklicne poti, sploh pa so v življenju tudi še pomembnejše stvari. Mogoče pa bo v gimnaziji spoznal ljubezen svojega življenja, nikoli ne veš kam te bo neka odločitev pripeljala.

 

andrej

[misti]

Jaz menim, da ni nič narobe, če sin še ne ve kaj bi pravzaprav rad počel v življenju. Gimnazija je najbolj optimalna trenutna rešitev. In ker se bo šolal vsaj 4 leta v gimnaziji, to pomeni, da bo do nadaljnjega študija verjetno že ugotovil, kaj bi najraje počel.

 

In to, kaj bo on počel v življenju naj se kar sam odloči brez tvoje ali pa katerekoli druge pomoči. V knjižnici naj si poišče (ne vem točnega naslova) knjigo, v kateri so opisi poklicev po končani fakulteti (različnih fakultetah). In tudi če se bo za nekaj odločil, še ne pomeni, da bo to v življenju tudi počel. Tudi s strojno fakulteto si lahko svetovalec na kakem ministrstvu ali pa zidar.

 

Ne obremenjuj se s tem kaj si bo izbral. Daj mu možnost, da spozna različne poklice, odločitev pa prepusti njemu.

 

misti

[Mateja]

Ob koncu osnovne šole... ko tlačijo otroka dol točke in omejen vpis in pričakovanja staršev, babic, dedkov... obenem pa jih nese nekam v višave, da bi delali nekaj takega, da bi z malo vložene energije imeli veliko... in za povrh 14 let... :xx!: ...

[Vojko]

Prosim pomagajte!

Moj sin gre trenutno v gimnazijo, vendar pravi da le zato ker se še ni pripravljen odločiti kaj bi počel v svojem življenju.

 

Poskušam mu pomagati pri izbiri, zato za pomoč prosim tudi vas.

Kako naj mu pomagam da bo uvidel kaj oz. da je pa to pravo zanj??

Za informacijo pa to, da je bil vseh osem let odličen - pa ne z mojo pomočjo kot nekateri mislijo.<img src=icon_smile.gif border=0 align=middle>

 

Zase vem da sem se odločila tako da sem se poskušala spomnit kaj sem si želela postati v otroških letih - učiteljica pri vsem tem pa sem upoštevala kaj mi gre najbolj od rok jeziki tako da lahko opravljam poklic profesorja ali učitelja angleščine ter slovenščine.

 

mm

Kaj pa je počel ta otrok za hobi. Kaj je imel vedno v rokah, o čem je govoril?

 

 

Običajno bi se odtoci odločili pravilno sami, a so pod premočnim vplivom svojega okolja - včasih so bili to starši, danes pa jih kar določijo - z rezultati testov - op tem, kaj jih zanima in kaj ne.

 

Če hočeš mi napiši vprašanje v forumu Devetzvezdni KI - seveda s podatki o otroku, po možnosti še rojstne dneve vseh družinskih članov. (če tega ne želiš objaviti. napiši le vprašanje, datume pa mi pošlji na Osebno sporočilo.

 

lp, Vojko

[Mateja]

Vojko, si dokončal moje misli... tistega, kar nisem zapisala v moj post ... če starš malo odloži svoja pričakovanja, gre lažje...

skoraj si ne predstavljam, da starši ne vedo, kaj njihov otrok rad počne, kaj ga zanima, v čem res uživa... ... kar imam izkušenj iz razgovorov s starši in otroki o vpisu naprej, se je pogosto pokazalo, da starši malo preslišijo otrokove želje, da gredo malo mimo njihovih resničnih zanimanj, ker si želijo, da bi bil njihov otrok visoko izobražen in kasneje v dobro plačani službi... o talentih, veselju in podobnem, se takrat ne pogovarjajo tako zelo radi....

 

potem pa prebirajo ali slišijo, kako je nekdo postal slaven/uspešen/bogat (saj bi to radi, kajne), pa je bil najprej mali krojaček v eni zakotni šivalnici...

[Tina]

Mateja, sem in tja bi kakšno besedo malo spremenila, drugače pa drži

[Mateja]

no evo, pa je problem rešen

[Mateja]

... ljubezen...

 

se pa lahko samo občuti

 

in obstaja tudi ta možnost

 

da jo doživi z ...

 

zakaj pa ne

[Mateja]

[aakhut]

 

 

hmmm...ja

 

 

po tunelu luchke s stropa binglajo, sam przhgat jih je treba...

 

 

[Mateja]

... majster za lučke ...

[aakhut]

 

pa za tunele...

 

[Mateja]

no evo

[anaconda]

dejansko je res, jaz bom kmalu končala faks, pa še vedno ne vem, kaj bi počela s svojim življenjem

 

gimnazija je dobra odskočna deska za naprej, ampak le v primeru, če bo šel naprej, kar pa je pred 1. letniko težko napovedat, pa še pol.

Po zadnjih podatkih, pa ja največja stopnja brezposelnosti prav med gimnazijskimi maturanti.

 

Kam bo šel, se pač mora odločiti sam, in ti kot mati, do odločitev podpreti. Bolje pa da gre v gimnazijo, kakor kam na tehnično šolo, ker gredo vsi njegovi prijatelji, da pol po 4 letih, ugotovi, da ga bolj zanima ekonomija, kot pa tehnično risanje.

 

vsako leto se ogromno ljudi srečuje s tem problemom, tako da ni panike, kar mu je usojeno, da bo delel v življenju, bo pač delal, če se je odločil, za gimnazijo, naj tja tud gre.,,

 

 

pša še ena cvetka iz mojih oš dni. Nisem bila glih odličnakinja, a mi je šlo kar dobro, pa je razredničarka za mene in mojo najboljšo prijateljico rekla, da ne bova naredili srednje šole, pa sva jo, ona je sedaj tudi že dokončala faks, men pa sam še diploma manjka.

 

tako, vse je v rokah tvojega sina,... pusti ga naj gre,