IGRALNIŠTVO JE KRIMINAL !

[winkystinky]

En copy/paste iz pokeraškega foruma o raziskavah igralništva

Prilagam copy-paste ugotovitev iz Diplomskega dela o Igralniškem turizmu nekega slo pokeraša. Ugotovitve so na podlagi ameriških izsledkov, ker tovrstnih študij pri nas leta 2000 še ni bilo opravljenih.

 

str 21. (navajam dobesedno s privoljenjem avtorja) 5.1 Na splošno uveljavljeni miti o škodljivosti igralništva

Nasprotniki igralništva že stoletja uporabljajo enake 'dokaze', s katerimi poudarjajo vse negativnosti, ki naj bi jih igralništvo prinašalo. Običajno so to odvisnost, rast kriminala v okolici igralnice ter povečano število samomorov. V Sloveniji takšnih raziskav še ni bilo opravljenih, zato navajam izsledke raziskav različnih uglednih neodvisnih ameriških institucij

 

a) Odvisnost od igranja:

Harvardska študija za odvisnosti leta 1997 je prišla do zaključka, da ima samo 1,29% odrasle populacije resne patološke težave zaradi hazardiranja. Obenem je odkrila, da v zadnjih 20 letih, ko je pravzaprav prišlo do silovitega razvoja igralništva v ZDA ta procent narasel za manj kot pol procenta v primerjavi z letom 1977. Ugotovljeno je bilo, da je odstotek enak po vseh regijah ZDA in Kanade, ne glede na oddaljenost do najbližjih igralnic. Za primerjavo so ugotovili, da znaša odvisnost od drog 6,2% in odvisnost od alkohola 13,8%.

 

Samomori:

Študija Centra za kontrolo bolezni (Center for Disease Control) je leta 1997 pokazala, da ni nobene povezave med številom samomorov in igralnicami. Havaji in Utah, državi brez kakršnekoli oblike dovoljenih iger na srečo, sta imeli precej višjo stopnjo samomorilnosti kot Connecticut, Illinois in New Jersey, ki so med najbolj igralniškimi državami. New Jersey (samo Atlantic City preko 30 mio turistov letno) ima celo drugo najmanjše število samomorilcev v ZDA, kljub prisotnosti igralnic zadnjih dvajset let. Podobno ima Las Vegas nižjo stopnjo samomorilnosti kot ruralni predeli Nevade.

 

c) Kriminal:

Odkar obstajajo igralnice, so nasprotniki igralništva povezovali obstoj igralništva v neki skupnosti s povečanim kriminalom. Amercan Gaming Association je leta 1995 v ta namen izvedla študijo o povezanosti kriminala z bližino kazinojev. Ugotovili so, da med igralništvom in kriminalom ne obstaja direktna povezava. Še več, po uvedbi igralnic, se v veliki večini okolij opaža stalno nižanje stopnje kriminala. V Atlantic City-ju število kriminalnih prestopkov nenehno upada že od leta 1982, leprav se število kazinojev in obiskovalcev eksponentno povečuje. Las Vegas ima nižjo stopnjo kriminala, kot velika večina večjih mest po ZDA. Razen tega šteje FBI kriminalna dejanja vedno področjem, kjer do njih pride, ne pa na število trenutno bivajočih na tem področju (turistov). Teh pa je v obeh mestih letno preko 30 milijonov. (Če bi FBI upošteval vse trenutno bivajoče na nekem področju, potem bi bili to mesti z najnižjo stopnjo kriminala med večjimi mesti v ZDA). Na splošno so prišli do ugotovitev, da število kriminalnih dejanj ni povezano z igralništvom, ampak enostavno zaradi izjemnega povečanja števila bivajočih. Kot so ugotovili postane vsako mesto z občutnejšim povečanjem prebivalstva ali turistov avtomatsko bolj podvrženo kriminalu, ne glede na to ali je to Disneyland, novo nakupovalno središče ali odprtje novega kazinoja. Rezultate izsledkov je potrdil tudi FBI. Orlando na Floridi ima na primer trikrat večje število kriminalnih dejanj kot Las Vegas. Razen tega so v letih 1986-96 opazili znižanja stopenj kriminala v vseh območjih z novimi rečno-ladijskimi igralnicami, v primerjavi s časom, ko teh še ni bilo (J. Margolis, Casinos & Crime; An Analaysis of the Evidence)

 

d) Povečano število bankrotov

Povečano število bankrotov na nekem območju ni v povezavi z bližino kazinojev. Države z najvišjo stopnjo bankrotov so v ZDA tiste, ki prepovedujejo kazinoje. Med desetimi državami, ki imajo najvišjo stopnjo bankrotov, je samo Mississippi, ki dovoljuje kazinoje, preostalih devet pa ne.

 

e) Zmanjšana skrb za otroke

Organizacija Center za izgubljene otroke (National Center for Missing & Exploited Children) je leta 1997 prišla do zaključka, da število izgubljenih otrok zaradi zmanjšane pozornosti staršev v okoliših z igralnicami ni prav nič večje, kot v zabaviščnih parkih, nakupovalnih središčih ali športnih centrih.

 

(diplomska naloga nosi letnico 2000; za nekoga bodo morda podatki zastareli ali irelevantni, ker gre pač za ameriške študije; izsledki ne govorijo o pokru, pač pa je bila naloga pisana v povezavi s kazinoji; navajam zgolj zato, ker bodo razni kvazi 'strokovnjaki' v omizju zaradi različnih vzrokov nedvomno terali uveljavljene mite o škodljiosti igralništva, ki pa ne držijo)

 

Še nekaj ocvirkov iz diplome:

str 20. Tekom zgodovine so se vedno našli posamezniki ali skupine, ki so zaradi religioznih, političnih ali ekonomskih prepričanj sugerirale drugim kako naj ti 'bolje' porabijo svoj prosti čas ali denar...

...Vendar je vsiljevanje javnega mnenja, navajanje razlogov za prepoved igralništva zaradi morebitne odvisnosti ozke manjšine igralcev nerealno, neustrzno in bolj krinka. Potemtakem bi morali alkoholizem in odvisnost od cigaret zdraviti enostavno s prepovedjo proizvodnje vseh alkoholnih pijač in tobaka. Vendar kljub temu, da sta našteti odvisnosti (in številne druge) za posameznika in predvsem družbeno neprimerno bolj nevarni, ju nasprotniki igralniptva obravnavjo kot družbeno sprejemljive.

 

Nekatere družbe so še posebno nestrpne do igralništva. Možnost slučaja se enostavno ne sklada z nobeno zahodnjaško religijo. Krščanska, židovska in islamska vera zavračajo mnenje, da sploh obstaja možnost slučaja v svetu, kjer je že vse naprej določeno z božjo voljo. Za zgodnje ekonomiste je bilo igralništvo neprimerno, ker naj bi bilo neproduktivna dejavnost (ker ne ustvarja dobrin, ampak jih samo prerazporeja). V socializmu so bile igralnice metafora za potrošniški kapitalizem, kjer vsi hlepijo po lahko zasluženem denarju in igralništvo kot tako sinonim za neprimerne vrednoste Zahoda.

 

 

Pa še to - ker predvidevam, da bo v oddaji govora tudi o poštenju ali poštenih in nepoštenih igrah na srečo, sploh ni dvoma, da bi slovensko javnost zanimivo tole...

Glede izplačevanja dobitkov ločimo poštene in nepoštene igre. V pošteni igri je dobiček v pravem razmerju s tveganjem. Med vsemi igrami na srečo in spretnostnimi igrami je najbolj nepoštena igra loto, kjer je igralcem vrnjenega običajno samo okrog 50% vplačanega denarja, medtem ko je v kazinojih vrnjenega v povprečju okrog 95% vplačanega denarja (in v primerjavi z online pokrom, kjer je vrnjenega minimalno 95% oziroma na višjih limitih lahko tudi čez 99.9% vloženega denarja).

 

Še ena: povprečna državna loterija zagotavlja glavni dobitek v razmerju 1 proti 15 milijonov. Če igralev kupi 50 srečk tedensko, lahko upa na glavno nagrado vsakih 5.000 let. Pri nakupu 2.600 srečk letno, bi v naslednjih 5000 letih matematično porabili 13 milijonov kombinacij.

[jaji79]

En copy/paste iz pokeraškega foruma o raziskavah igralništva

 

 

No to pa je nekaj pohvalnega, da se ne šimfa vse poprek. Malo raziskav ne škodi. Samo zdaj je že vedno več online casinojev. Pravila pa so enaka kot v igralnicah.

Popravljeno 9. april 2009 -> jaji79

[janko]

Ja sej...

K dab reku: 8% karambolou pouzročijo pijani wozniki.

92% karambolou pa trezni...

oboje je res....

pa pizda, jes res na wem no....

[The Dude]

Ja sej...

K dab reku: 8% karambolou pouzročijo pijani wozniki.

92% karambolou pa trezni...

oboje je res....

pa pizda, jes res na wem no....

 

OK, 1,29% populacije ima težave zaradi hazardiranja (kakšne težave?, kdo točno so ti ljudje?).

 

Vse te laično narejene raziskave - sodim po načinu prikazovanja rezultatov - pa se sklicujejo na celotno prebivalstvo. Kaj je zdaj to? Za povečanje samomora med celotnim prebivalstvom za 1% bi morali skoraj vsi hazarderji naredit samomor. Kakšna je samomorilnost med obiskovalci igralnic, glede na pogostost obiskov? To bi bil podatek, ki vsaj nekaj pove recimo.

 

Še dobro, da v diplomski nalogi ni avtor ugotovil, kako blagodejne vplive imajo igralnice na življenje ljudi.

[winkystinky]

OK, 1,29% populacije ima težave zaradi hazardiranja (kakšne težave?, kdo točno so ti ljudje?).

PATOLOŠKO HAZARDIRANJE

 

Patološko hazardiranje je neprilagojeno vedenje z naslednjimi značilnostmi:

 

· pogosta obsedenost z mislimi o igrah na srečo ali potrata časa za pridobivanje denarja za hazard;

 

· pogosto hazardiranje za večje vsote denarja ali dalj trajajoče hazardiranje;

 

· potreba po vse pogostejšem igranju (kockanje, stave ...), zato da bi igralec dosegel ekstazo, vzburjenje, vzdražljivost občutka, da je hazardiranje pravzaprav nepotrebno;

 

· stalna, ponavljajoča se izguba denarja pri igrah na srečo in vsakodnevno vračanje na isto mesto z namenom, da denar priigra nazaj;

 

· ponavljajoči se impulzi občutkov krivde, zato da se hazardiranje zmanjšuje ali da bi ga igralec opustil;

 

· pogosto hazardiranje v položajih, ko pričakujemo socialne obveznosti;

 

· vztrajanje pri hazardiranju kljub nezmožnosti plačevanja dolgov ali kljub socialnim posledicam, ki jih je povzročil hazard;

 

· hazardiranje, ko je človek v krizi, zato da prebrodi občutke krivde;

 

· laganje družini, čustveno sorodnim, izguba pomembnih odnosov, službe ...

 

Patološko hazardiranje je stalno in ponavljajoče se neprilagojeno vedenje. Stopnje tega procesa so:

 

·_stopnja zmagovanja – občasni dobitki igralca zaslepijo in mu zbudijo upe o čedalje večjih dobičkih;

 

·_stopnja izgubljanja – večno pač ni mogoče zmagovati, igralcu gre vse narobe, sposoja si denar, laže okolici, izgubi službo ...;

 

·_stopnja obupanosti – hazard uide igralčevemu nadzoru. Odvisnik resno ogroža svojo psihofizično in socialno integriteto. V tej stopnji so pogosta kriminalna dejanja.

 

Vse te laično narejene raziskave - sodim po načinu prikazovanja rezultatov - pa se sklicujejo na celotno prebivalstvo. Kaj je zdaj to? Za povečanje samomora med celotnim prebivalstvom za 1% bi morali skoraj vsi hazarderji naredit samomor. Kakšna je samomorilnost med obiskovalci igralnic, glede na pogostost obiskov? To bi bil podatek, ki vsaj nekaj pove recimo.

Sklicevanje na celotno prebivalstvo je čisto na mestu. Saj je ta del diplomske, ki sem ga skopiral namenjen večinoma razbijanju mitov, ki jih furajo nasprotniki igralništva. To pa je mnenje kako negativen vpliv ima igralništvo na okolico. Kaj drugega ti podatki seveda ne dokazujejo, kot to da si ti nasprotniki pač izmišljujejo podatke o množični odvisnosti, ki je prisotna v igralništvu in kako negativen vpliv na okolico ima.

 

Sicer pa tudi, če opraviš raziskavo kot si sam omenil znotraj igralnice, ne vem s čim boš to primerjal in kaj ti bo to dokazalo?

[janko]

OK, 1,29% populacije ima težave zaradi hazardiranja (kakšne težave?, kdo točno so ti ljudje?).

 

Vse te laično narejene raziskave - sodim po načinu prikazovanja rezultatov - pa se sklicujejo na celotno prebivalstvo. Kaj je zdaj to? Za povečanje samomora med celotnim prebivalstvom za 1% bi morali skoraj vsi hazarderji naredit samomor. Kakšna je samomorilnost med obiskovalci igralnic, glede na pogostost obiskov? To bi bil podatek, ki vsaj nekaj pove recimo.

 

Še dobro, da v diplomski nalogi ni avtor ugotovil, kako blagodejne vplive imajo igralnice na življenje ljudi.

 

ma najbl mi gre na kurac, k se s takimi podatki, statistikami in analizami loh tolk cajt čara, da dobiš ven glih kar hočeš... pol pa jih še komentiraš po swoje in smo že daleč od resnice. pa ni sam na tem področju tko. powsod ista pašta. pomoje usaj.

[winkystinky]

ma najbl mi gre na kurac, k se s takimi podatki, statistikami in analizami loh tolk cajt čara, da dobiš ven glih kar hočeš... pol pa jih še komentiraš po swoje in smo že daleč od resnice. pa ni sam na tem področju tko. powsod ista pašta. pomoje usaj.

Ponavad je res tako, da neumni novinarji prepišejo kako novico in iz tega naredijo lasten zaključek, kaj raziskava dokazuje in naredijo s tega cel pomp, v bistvu pa je raziskava čisto izven konteksta in ponavadi predstavlja le kak detajl, če govorim nasplošno o kakšnih znanstvenih raziskavah in njihovih objavah. Vseeno pa ima vsaka raziskava kakšno uporabno informacijo.

[tantra]

Tut trgovanje/špekuliranje na borzi, ... je gembling, sploh, ko so "balončki razni"

prenapihnjeni, trguje se pa s sposojenim denarjem ...

Tut krediti Bavčarju, Šrotu, Kordežu, ... so gembling.

Gamblerji pa bankrotirani/insolventni ...

[jaji79]

Tisti v igralnicah so redki, ki dajo za "gambling" velike vsote denarja. Jaz sem bil še kar pogosto v kazinojih, c.c.a 1-2krat na mesec. Nikoli pa nisem zapravil več kot 10 EUR. Če sem dobil sem vzel ven tudi 15 EUR, če ne sem pa pač pozabil 10EUR. Sem pa igral poleg ljudi na roleti, ki so zgubili tudi 5000 eur v nekaj urah. Če nisi "požrešen" igralništvo ni pretirano nevarno.

Enako delam pri online casinojih. Dam 10EUR, dobim kak bonus in je to to.

Jaz temu pravim, da je to varno igranje za zabavo.