Kako nehati pogrešati

[Palchica]

Ahoj vsem.

Sem nova na tem forumu.

Že kar takoj bi se javila z enim problemčkom. Ali raje rečem problemom.

 

Rabim nek način, metodo, tehniko, nekaj, da neham pogrešati osebo.

Oseba je vseeno kdo, v katerem obdobju, kako dolgo.

Ne morem živeti brez pozornosti nasprotnega spola in se ves čas zaljubljam in zapletam na novo. Da mi že kar na živce gre vse skupaj. Kot da ni nič drugega v mojem življenju razen ljubezni. Patetično je, da to niti ni nič kaj resnega, to je zabava med dvema recimo prijateljema, ki se niti prav ne utegneta spoznati in se samo površinsko poznata in se jima itak jebe za drugega, čeprav izgine za vedno. Itak pride naslednji/naslednja, če se počutiš osamljeno in si zaželiš malo stiskanja in tega. Ampak ob vsej tej zabavi je še bolj patetično, kako se obremenjujem s svojo samskostjo. Najbolj patetično in tudi problem te teme, za katerega nujno rabim rešitev, sicer bom dokončno obupala je, da ko se z nekom pač trenutno zabavam, mi ves čas hodi po glavi in to hočem odpraviti. Pa sploh ne vem, če sem zaljubljena, kaj šele kaj več. Meni je pač vsak, ki pride v moje življenje nekaj posebnega, moja glavna okupacija, dokler traja, čeprav v bistvu tip ni nič kaj posebnega.

Zdi se mi, da izgubljam čas, ko vsakič znova razmišljam o tistem, ki me pač trenutno okupira. Ker je to 24 ur na dan. Ena brezvezna hrepenenja, brez kakršnegakoli upanja. :xx!: Odvisna sem od odnosov, hitro se navežem . Nobene se noče pa name. In to me jebe. Da se počutim kot drek. Ker nihče ne hrepeni po meni. In se počutim kot zadnja koza. Jaz koza bi hodila s katerimkoli, če bi le vsaj za silo izgledal, bil urejen in mi pokazal ljubezen. Tako bedno se mi zdi, da sploh rabim pozornost in ljubezen. Vsi jo razdajajo malo tu, malo tam. Nihče pa se danes več ni pripravljen nekomu predati. Celo "tveganje" je to. :xx!: Jaz koza trapasta pa delam vse. Tako rada bi se predala nekomu, ki bi se predal meni. Kaj če se enostavno neham truditi? Je smiselno biti nedosegljiva? Jaz se namreč ne počutim nedosegljivo. Prej nasprotno. In sem jezna nase. :xx!: Vedno znova.

 

Edina rešitev je do zdaj bila, da sem imela vež želez v ognju in sem se malo poigravala in jemala vse skupaj za hec in se celo posmehovala. Takrat mi noben ne hodi po glavi kaj preveč. Ker gledam nase. Ko začnem gledati na drugega, je pa cela štala. Pa prosim, ne obsojajte me. Jaz sebe ne dojemam kot "lahko" punco ali kaj hujšega. Nimam vsak dan drugega, niti vsak teden ne, niti vsak mesec ne. Recimo. Se pač hitro zaljubim. In bi dala vse, da bi lahko bila trezna, razsodna, taka, da bi me bilo izjemno težko zmešati. Tako me pa vsak, ki mi malo popiha na dušo.

 

No, zdaj me zanima, kako si nekoga izbiti iz glave? Čeprav ga imaš še kar rad in ti ni čisto vseeno za to, kar imata. Si želiš ohraniti, ne smeš se pa navezati. Kako ga tisti čas, ko nista skupaj, popolnoma izbrisati iz misli? Čeprav so ta samo spomini in sanjarjenja o tem, kako sta se imela lepo? To je že itak mimo in nima nobenega smisla, predajati se brezveznim osladnim sanjarijam in zanemarjati vsakodnevne obveznosti. :xx!:

 

Še glavobole dobivam zaradi tega. HELP!

[mici59]

Ahoj vsem.

Sem nova na tem forumu.

Že kar takoj bi se javila z enim problemčkom. Ali raje rečem problemom.

 

Rabim nek način, metodo, tehniko, nekaj, da neham pogrešati osebo.

Oseba je vseeno kdo, v katerem obdobju, kako dolgo.

Ne morem živeti brez pozornosti nasprotnega spola in se ves čas zaljubljam in zapletam na novo. Da mi že kar na živce gre vse skupaj. Kot da ni nič drugega v mojem življenju razen ljubezni. Patetično je, da to niti ni nič kaj resnega, to je zabava med dvema recimo prijateljema, ki se niti prav ne utegneta spoznati in se samo površinsko poznata in se jima itak jebe za drugega, čeprav izgine za vedno. Itak pride naslednji/naslednja, če se počutiš osamljeno in si zaželiš malo stiskanja in tega. Ampak ob vsej tej zabavi je še bolj patetično, kako se obremenjujem s svojo samskostjo. Najbolj patetično in tudi problem te teme, za katerega nujno rabim rešitev, sicer bom dokončno obupala je, da ko se z nekom pač trenutno zabavam, mi ves čas hodi po glavi in to hočem odpraviti. Pa sploh ne vem, če sem zaljubljena, kaj šele kaj več. Meni je pač vsak, ki pride v moje življenje nekaj posebnega, moja glavna okupacija, dokler traja, čeprav v bistvu tip ni nič kaj posebnega.

Zdi se mi, da izgubljam čas, ko vsakič znova razmišljam o tistem, ki me pač trenutno okupira. Ker je to 24 ur na dan. Ena brezvezna hrepenenja, brez kakršnegakoli upanja. :xx!: Odvisna sem od odnosov, hitro se navežem . Nobene se noče pa name. In to me jebe. Da se počutim kot drek. Ker nihče ne hrepeni po meni. In se počutim kot zadnja koza. Jaz koza bi hodila s katerimkoli, če bi le vsaj za silo izgledal, bil urejen in mi pokazal ljubezen. Tako bedno se mi zdi, da sploh rabim pozornost in ljubezen. Vsi jo razdajajo malo tu, malo tam. Nihče pa se danes več ni pripravljen nekomu predati. Celo "tveganje" je to. :xx!: Jaz koza trapasta pa delam vse. Tako rada bi se predala nekomu, ki bi se predal meni. Kaj če se enostavno neham truditi? Je smiselno biti nedosegljiva? Jaz se namreč ne počutim nedosegljivo. Prej nasprotno. In sem jezna nase. :xx!: Vedno znova.

 

Edina rešitev je do zdaj bila, da sem imela vež želez v ognju in sem se malo poigravala in jemala vse skupaj za hec in se celo posmehovala. Takrat mi noben ne hodi po glavi kaj preveč. Ker gledam nase. Ko začnem gledati na drugega, je pa cela štala. Pa prosim, ne obsojajte me. Jaz sebe ne dojemam kot "lahko" punco ali kaj hujšega. Nimam vsak dan drugega, niti vsak teden ne, niti vsak mesec ne. Recimo. Se pač hitro zaljubim. In bi dala vse, da bi lahko bila trezna, razsodna, taka, da bi me bilo izjemno težko zmešati. Tako me pa vsak, ki mi malo popiha na dušo.

 

No, zdaj me zanima, kako si nekoga izbiti iz glave? Čeprav ga imaš še kar rad in ti ni čisto vseeno za to, kar imata. Si želiš ohraniti, ne smeš se pa navezati. Kako ga tisti čas, ko nista skupaj, popolnoma izbrisati iz misli? Čeprav so ta samo spomini in sanjarjenja o tem, kako sta se imela lepo? To je že itak mimo in nima nobenega smisla, predajati se brezveznim osladnim sanjarijam in zanemarjati vsakodnevne obveznosti. :xx!:

 

Še glavobole dobivam zaradi tega. HELP!

glej ljudem je treba pomagati z resnico,prišla sem samo do tretje vrstice,kjer praviš,da je v tvojem življenju samo ljubezen,no,vtvojem življenju je samo seks,če je ,pa tudi to ni problem,ostani pri enem moškemin napiši malo bolj resne stvari

[Palchica]

Nak, ni samo seks. Tisto kaj bi jaz rada.

Bi rada ali popolnoma odstranila te čudne odnose, se nehala na novo zapletati in mirno živeti s sabo

ali pa imeti prijateljstva brez da zapravljam čas in živce s sanjarjenjem. Štekaš? Nisem izi girl.

Moje življenje ni brez ljubezni. Samo je še kaj drugega kar je lahko del ljubezni. Eh, brezveze.

Da zdaj pa v mojem življenju ni ljubezni. Imam rada vse, s katerimi se dobro razumem ali tudi pač malo manj dobro.

[Tjazy]

 

Vcasih bi vedel odgovore na vsa tvoja vprasanja.. se celo na tisto, kar sploh nisi vprasala.. Danes pa ne vem vec nic, zal..

 

Vem, da se je treba nehat trudit.. to je zagotovo.. ker dosezes ravno nasprotno.. Ce se ze moras vedno trudit.. potem se raje trudi za tisto, cesar noces.. in bo kul

 

Kako nehati pogresati? Nimam pojma.. po mojem je to cist nemogoce.. :)

[Palchica]

Hvala, Tjazy.

 

Razumem tole. Približno no. Truditi za tisto, česar nočem, se mi niti ne zdi vredno. Nikoli se nisem trudila za nekaj, če se mi ni zdelo pomembno. Čisto jasno.

Ali pa neham na to, kar delam iz sebe, iz srca, gledati kot nekakšen trud (ki se niti ne obrestuje), še prej pa si začnem zaupati, da znam intuitivno prepoznati oziroma ločiti med tistim, kar resnično resnično izhaja iz srca in med tistim, kar je samo posledica želje po biti sprejeta in ljubljena ter kot tako niti ne more prinesti nikakršne izpolnitve, zadovoljstva, pač pa le občutek praznine in hude žalosti.

 

Po moje pa se da skenslati pogrešanje. Ne na silo, da se pa sigurno in ta odgovor jaz iščem.

[butl]

Palčica lep pozdrav

 

Zdej, jst sem samo en butl in se ne spoznam glih na potrebe po biti ljubljen, pomeniti nekomu vse, biti vreden, dober priznan, za kar pri tebi verjetno gre, a ne. Ponavadi je tko, da če ti starši niso nudili dovolj brezpogojne ljubezni, te niso sprejemali take kot si, so ti govorili, da iz tebe ne bo nikoli nič, da nisi dobra, da če ne boš tako ali drugače, te pač ne bodo marali in tudi nihče drug ne, a ne, potem ti počasi vcepijo občutek, da nisi dovolj dobra, da nisi vredna ljubezni, da si slaba. Iz tega sledi slaba samopodoba in silna želja, pravzaprav potreba, po potrjevanju od zunaj, od drugih. Tvoja samopodoba postane odvisna od drugih in njihove ljubezni ter potrditve, zato jo tudi ves čas iščeš pri drugih. Vsakič, ko se nekdo zanima zate, se mu predaš, ker je njegovo zanimanje obliž na tvojo bolečino, obenem pa se bojiš, da te bo zapustil in ti potrdil, da res nisi dovolj dobra, da nisi vredna ljubezni.

 

Kaj storiti, a ne? Kako priti ven iz tega kroga? Kako priti do izgubljenega samospoštovanja in se preleviti v samozavestno, s seboj zadovoljno dekle? Jah, pravzaprav ti ne preostane drugega, kot da začneš delati na sebi, na spoznavanju sebe, na spoznavanju zakonitosti, vzvodov in ključev, ki delujejo v odnosih med ljudmi in do sebe. Se mi zdi, da si še zelo mlada in prav zato bi ti svetoval, da se obrneš na kakega dobrega psihoterapevta, ker je ta pot verjetno najlažja in najkrajša. Kar je dobro, ker a ne, lahko se ti zgodi, da v tej silni potrebi pomeniti nekomu nekaj, pride do nezaželenih posledic /recimo nosečnost/ in bi bila pot potem bistveno težja rajtam.

 

butl

[Tjazy]

Sem tko mislu.. da ce obstaja zakon.. da se zgodi vedno nasprotno za kar se trudis.. torej se trudis za tisto, cesar noces.. in potem se zgodi nasprotno.. in to je tisto kar hoces a ne?

 

Ampak v teoriji bo vse fino in fajn.. Tuki ti bojo povedali kaj naredit.. tudi jaz ti lahko cel roman napisem.. malenkost.. sam pol v praksi.. pa bos zaradi tega samo se za odtenek bolj zmedena.. zato je bolje, ce preskocis to teoreticno fazo.. ker na koncu si lahko samo vse skupi sprintas.. in mas parkrat za ritko obrisat.. nic druzga..

 

Kaj izhaja iz srca in kaj iz zelje? Hjah.. tudi zelja lahko izhaja iz srca.. tko da dvomim, da bos kam prisla po tej poti?!

Takrat ko si nekaj zelis.. itak da te nihce ne bo preprical, da ne izhaja iz srca...

 

A da se da skenslat pogresanje?? Krasno!! Noo jaz sem po enem letu kr obupal nad iskanjem tega odgovora.. Bi bil pa zlo heppi ce mi poves odgovor.. ko ga najdes.. samo da ne bom prej v penziji..

[Palchica]

BUTL

Vse to jaz sama vem že en čas. Ni mi tuje razmišljanje o teh stvareh. Počasi se zavedam, kaj se mi je dogajalo. Nočem kriviti nikogar. Razočarana sem, ker je v teoriji lahko govoriti o grajenju pozitivne samopodobe, razvijanju občutka, da smo vredni ljubezni in podobno. V praksi ni lahko! Saj poskušam. Pa gre. Pa gre spet navzdol. Ker me večno jebe ta misel, ali bom crknila zagrenjena samska stara baba ali srečna z moškim v ljubečem odnosu. Ker se počutim NIČ. NIČ, če ne morem deliti ljubezni z nekom, ki mi jo vrača.

Na starše nisem navezana. Tudi na prijatelje ne preveč. Meni je partner najpomebnejši, tista oseba, ki ti je najbliže. Pika. Ne odstopim. Zelo rada imam ljudi, se družim itd., ampak s prijatelji ne morem biti tako povezana, ne tako blizu, nič ... Rabim intimnost.

 

Psihoterapija stane. Zelo si želim obiska pri psihoterapevtu, a to enostavno ne gre, nimam denarja. Spravljam se k psihiatru že en mesec, pa se ne odločim.

Čeprav ni tako slabo z mano. Počasi se le začenjam zavedati, kako se stvarem streže. Normalno pa je, da sem jezna, žalostna, razočarana, ker jaz se pač ne morem najti recimo v karieri, skrbi za otroke, skrbi za starejše, dobrih prijateljskih odnosih. Meni je partnerstvo ena a. Zame je smisel življenja v partnerstvu oz. poroki. Žal. Mogoče imam prevelike želje. Ne morem deliti vsega, kar me muči niti s starši niti s prijatelji, ker tega ne morem z nekom, s katerim ne delim vseh intimnosti. Jaz rabim nekoga, ki mi skoz stoji ob strani in se z mano vred razvija. Drugače sem neizpolnjena in pač lutam in poskušam. Res sem en obupen primer. Kaj si delam. Res se nimam rada.

 

hvala butl.

P.S: Ali ti poznaš kakšnega dobrega psihoterapevta? Čisto vsi imajo ure oziroma računajo za konzultacije?

Popravljeno 3. september 2007 -> Palchica

[Tjazy]

Ne rabis psihoterapevta.. nihce ga ne rabi..

 

Rabis kaksno dobro izkusnjo v laifu.. in dobila jo bos.. zihr.. vsi jih dobimo..

 

Mogoce mors samo malo pocakat.. to pa je itak nekaj najbolj krutega..

 

Jst poznam enga dobrega psihica.. ki nic ne racuna.. ali pa fuul veliko.. odvisno kako gledas.. LIFE!

[Palchica]

TJAZY

Hočeš reči, da naj si, če želim dobiti službo kot recimo pek, iščem službo kot dimnikar in mi bodo kar avtomatsko od nekje iznenada ponudili prosto delovno mesto peka? Saj ne gre za preusmerjanje pozornosti oziroma odvračanje pozornosti? Ne štekam, nisem za neke abstrakcije.

 

Potem pa naj kar bom ali kaj, nič naj vas tukaj ne poslušam in nič več ne sprašujem? Saj nisem taka, da bi se počutila zmedeno od teorij (nikoli v življenju, ker če jih nisem že "doživela" oziroma ne vem, o čem govorijo, se niti ne ubadam z njimi). Razen v tvojem primeru, ko res ne vem, če dobro razumem, kaj misliš. Gre za to, da stvar spustiš v zrak in se ti začne dogajati samo od sebe? Butla pa super razumem. Čeprav ma takšen nick - Butl.

Ste eni simpatični vi tukaj gor, joj.

 

Eh, pol pa kar obupam. Če si ti eno leto vztrajal, pa ni šlo. Meni se ne da niti en teden vztrajati. :xx!:

Popravljeno 3. september 2007 -> Palchica

[ardent]

Palchica, poglej vase in si se prepričaj, da se ti ni treba truditi z odnosi..Ne potrebuješ potrditve od drugih...

Ko se dovolj zavedaš samega sebe, takrat se ne obremenjuješ z odnosi, še manj jih iščeš, ker ti tega ni treba, se kar sami ponujajo, ti jih pa ne sprejmi, ker, ko se zavedaš sebe, ne potrebuješ potrditev, ti še enkrat povem...

Tako boš z lahkoto le v tistem odnosu, katerega boš ugotovila pravo vrednost in ne kr neki, razumeš?

[Palchica]

Ne rabis psihoterapevta.. nihce ga ne rabi..

 

Rabis kaksno dobro izkusnjo v laifu.. in dobila jo bos.. zihr.. vsi jih dobimo..

 

Mogoce mors samo malo pocakat.. to pa je itak nekaj najbolj krutega..

 

Jst poznam enga dobrega psihica.. ki nic ne racuna.. ali pa fuul veliko.. odvisno kako gledas.. LIFE!

Ja, jaz pa bi psihoterapevta. Ker on je primoran, da te posluša in ti pomaga ugotoviti, kaj se ti je dogajalo od otroštva dalje in kakšne so posledice, kako se to odraža na tvoji samopodobi, kakšne miselne in čustvene sheme so se ti zgradile in kako to vpliva na odnos do samega sebe (misli, občutkov, telesa, intelekta ...) in do drugih.

 

Izkušnje me nič ne naučijo oziroma jaz že kar zavestno silim v nekaj, še vedno v upanju na ljubezen. Tako zelo sem obupana. Nič nisem, če nisem v paru. :xx!: Upam, da razumete to. Nekdo najde izpolnitev v starševstvu, nekdo v gradnji kariere, nekdo v adrenalinskih športih in avanturizmu, jaz pa nikjer drugje kot v partnerstvu. Pa ne mi govorit, da jo moram najprej v sebi. To že. Kaj pa potem? Če je to dovolj, potem je vse ostalo brezveze. In potem je vse ničevo. Potem ne rabimo nikogar in ničesar, ni nam treba komunicirati z nikomer, ker smo popolnoma zadovoljni s sabo. Potem smo se brezveze rodili. jaz iščem izpolnitev. Iščem svojo polovico. in bom streljala, če je ne bom našla. Iz obupa in zagrenjenosti. Res sem bedna. Bednica bedna, kako lahko iščem ljubezen pri moškem? :xx!:

 

Ja kako si pa lahko privošči kaj takega? Računa glede na efekt ali kaj? To pa je neprofesionalno po moje.

[Tjazy]

Neee.. samo tko.. ce se trudis.. da ne bos zbolel.. bos zihr nabasal na prvi bacil.. Ce se ti jebe za vse bacile.. ti ne bojo skodili..

 

Sej se butl super slisi.. priznam.. In kaj zdaj? Se nekaj se ti jih bo zihr javilo s krasnimi analizami.. in predlogi.. in super se ti bojo zdeli.. in delovali bojo.. dokler te bojo tukaj filali s tem.. potem pa nekega dne ne bo vec niti duha ne sluha o tem.. Vse bo zbledelo.. in ostanes ti in tvoje pogresanje.. in tisto kar te jebe..

 

Ce bi pred dvemi leti tuki napisala.. da nekaj pogress.. bi se ti jaz prvi javil.. in ti napisal,. .da je to samo idiotsko stanje EGA.. ki si nekaj zeli.. in to ni niti priblizno blizu ljubezni ampak je kristalno sovrastvo do tistega ki ga pogresas.. lastninis.. posedujes.. ce pa se on pogresa tebe.. potem pa je to vzajemno suznjelastnistvo..

 

Pa sploh ni tko.. Preprosto ni tko..

 

Ves kaj bo tvoj naslednji problem? Ko bos nasla partnerja ki ga isces.. ti glede na to kar si napisala.. zihr scasoma ne bo dajal dovolj.. in spet se ti bo zdelo prazno..

 

Pa probaj pri enemu tipu vstrajati en teden.. ali eno leto.. morda bo kaj drugace.. ?!

 

Ja kako si pa lahko privošči kaj takega? Računa glede na efekt ali kaj? To pa je neprofesionalno po moje.

 

Beri mal med vrsticami..

 

Sem mislu tko. .da ti je zivljenje samo najvecji psihoterapevt.. ker ti nudi izkusnje.. ne samo to trapasto teorijo!

 

Se pa strinjam.. vcasih je zivljenje neprofesionalno do amena.. ne logicno.. in vsaj mal zafukano..

 

In jst bom tud streljal.. dobra ideja.. to bi mi bilo kr v olajsanje..

[zerkalo]

Ja, jaz pa bi psihoterapevta.

 

Po možnosti kakšnega dobrega, za zaljubit se, a ne....

[Tjazy]

Iščem svojo polovico. in bom streljala, če je ne bom našla.

 

In recimo, da jo bos nasla.. ko bos miljr.. % VEDELA da je to to.. in potem bojo pa recimo ene druge zadeve po sredi,

ki ti bojo preprecevale biti s to polovico.. Kaj bos pa potem?

 

To je se malenkost hujse.. kot pa ce je ne najdes..

 

Ker ce je ni.. je pac ni.. si zalosten ker je ni... Jebat ga.. ni je.. Ampak ce pa JE.. in ce ves kje je.. in kaksna je.. in jo pogresas.. Kaj pa potem?

[Palchica]

Neee.. samo tko.. ce se trudis.. da ne bos zbolel.. bos zihr nabasal na prvi bacil.. Ce se ti jebe za vse bacile.. ti ne bojo skodili..

 

Sej se butl super slisi.. priznam.. In kaj zdaj? Se nekaj se ti jih bo zihr javilo s krasnimi analizami.. in predlogi.. in super se ti bojo zdeli.. in delovali bojo.. dokler te bojo tukaj filali s tem.. potem pa nekega dne ne bo vec niti duha ne sluha o tem.. Vse bo zbledelo.. in ostanes ti in tvoje pogresanje.. in tisto kar te jebe..

 

Ce bi pred dvemi leti tuki napisala.. da nekaj pogress.. bi se ti jaz prvi javil.. in ti napisal,. .da je to samo idiotsko stanje EGA.. ki si nekaj zeli.. in to ni niti priblizno blizu ljubezni ampak je kristalno sovrastvo do tistega ki ga pogresas.. lastninis.. posedujes.. ce pa se on pogresa tebe.. potem pa je to vzajemno suznjelastnistvo..

 

Pa sploh ni tko.. Preprosto ni tko..

 

Ves kaj bo tvoj naslednji problem? Ko bos nasla partnerja ki ga isces.. ti glede na to kar si napisala.. zihr scasoma ne bo dajal dovolj.. in spet se ti bo zdelo prazno..

 

Pa probaj pri enemu tipu vstrajati en teden.. ali eno leto.. morda bo kaj drugace.. ?!

Ja kaj pa je potem ljubezen?

 

Sem že vztrajala par let. A tam je bilo drugače. Jaz sem bila lastninjena in sem dopuščala kar veliko svobode. Celo živciralo me je, ker je partner ni hotel izkoristiti. Potem pa se je zgleda obrnilo, ko je tega partnerstva bilo Konec in sem jaz začela biti posedovalna.

Saj pravim. S starši si nisem blizu, s prijatelji se tudi ne vidimo tako pogosto (recimo dvakrat na teden) in niti nimamo nekih odnosov, kjer bi se objemalo, jokalo, izpovedovalo in tolažilo in potem se počutim osamljeno, ker sem prepuščena sebi, nimam se s kom pogovarjati, pa se pogovarjam s sabo v svoji glavi ali pa pišem dnevnik, ampak od tega ni nobene koristi. Umiram od pomanjkanja dotikov in tako naprej. Znajo miniti meseci brez da bi me kdo objel.

V življenju se nikakor ne dolgočasim. Prej obratno. Pogrešam pač en globok odnos. Pa čeprav s psom ali delfinom. Za ljudi sem prezahtevna. Kolikor rabim jaz, je nečloveško.

Evo, če drugo ni ratalo, se tukaj zdaj cmerim in stokam, ker mi je hudo, ker vidim, da vse delam narobe in da je kruta realnost - da srečna veza med moškim in žensko ne obstaja. Še tipkovnico bom uničila. Od solz in od jeze, ker se eni pari tako dobro pretvarjajo, da vsa okolica verjame, da jim uspeva in so srečni. Počasi res začenjam izgubljati upanje in bo zame poroka samo še nek miot ali pravljica, isto kot Dedek Mraz ali Miklavž. Evo.

Zakaj pa imajo potem ljudje/pari otroke? Zakaj se potem sploh razmnožujemo, če moški noče ostati pri ženski in jo zapusti in se gre kurbarit dalje?

Ženske bi morale imeti možnost samooploditve in biti hermafroditi. Samo kdo ti bo dal pa toplino? To, da se enkrat končno najdeš in si potem zadovoljen s sabo in ne rabiš več nikogar, je laž!!! Potem pa pojdimo živet izolirano, itak ne rabimo nikogar, razen lastne zavesti o sebi!!!

Koliko je pa ljudi, ki so zadovoljni s sabo in jih je srečala ljubezen in jim uspeva bit v osrečujočem odnosi? 0. Ker to ne obstaja. In zdaj hočem, da nehajo pisati vse pravljice, snemati zanič filme, pisati romane, pisati članke v babjih revijah in limati jumbo plakate, na katerih ležijo srečni pari in družine, ker je to BIG FAT LIE!!!

Dosti mam sebe in vseh ljudi, hočem biti izolirana, sama, prepuščena sebi, da vidim, kolikor sem si v resnici zanimiva. :xx!:

Vsak je zase sam, deluje sam, nikomur vreden nič, razen sebi in crkne v temi sam.

Če je pa edina prav ljubezen univerzalna ljubezen, se pa prosim nehajmo kavsati in razmnoževati, ker če je ljubezen univerzalna, tega itak ne rabimo, ker izhajamo iz sebe, smo z vsemi povezani in vsem v mislih pošiljamo ljubeče misli in ne rabimo fizičnega stika niti besed niti delovanja. Tako.

[Palchica]

Beri mal med vrsticami..

 

Sem mislu tko. .da ti je zivljenje samo najvecji psihoterapevt.. ker ti nudi izkusnje.. ne samo to trapasto teorijo!

 

Se pa strinjam.. vcasih je zivljenje neprofesionalno do amena.. ne logicno.. in vsaj mal zafukano..

 

In jst bom tud streljal.. dobra ideja.. to bi mi bilo kr v olajsanje..

OK, pol se ne rabim več pogovarjat.

Bom mela še več glasov v glavi. Kul.

 

Po možnosti kakšnega dobrega, za zaljubit se, a ne....

Grdega, starega, hladnega, prefesionalnega, ki ma dost izkušenjs takimi pacienti kot sem jaz in me bo poslušal in potem povedal, kaj je narobe in kaj naj začnem delat, da se znebim navezanosti na moške.

 

In recimo, da jo bos nasla.. ko bos miljr.. % VEDELA da je to to.. in potem bojo pa recimo ene druge zadeve po sredi,

ki ti bojo preprecevale biti s to polovico.. Kaj bos pa potem?

 

To je se malenkost hujse.. kot pa ce je ne najdes..

 

Ker ce je ni.. je pac ni.. si zalosten ker je ni... Jebat ga.. ni je.. Ampak ce pa JE.. in ce ves kje je.. in kaksna je.. in jo pogresas.. Kaj pa potem?

Potem se bom pač ubila.

 

No ja, upam, da me boš uspel prepričati, da je zame bolje, da je ne najdem. V bistvu res, zakaj se ne začnem brigati zase in odstraniti tipe iz svojega življenja kot možne partnerje?

 

OK, bom zdaj probala ne bit žalostna, ker je ni, ampak vesela, ker nimam problemov, ki bi jih mela, če bi bila.

[vilamalina]

Pa ne mi govorit, da jo moram najprej v sebi. To že. Kaj pa potem? Če je to dovolj, potem je vse ostalo brezveze. In potem je vse ničevo. Potem ne rabimo nikogar in ničesar, ni nam treba komunicirati z nikomer, ker smo popolnoma zadovoljni s sabo. Potem smo se brezveze rodili. jaz iščem izpolnitev. Iščem svojo polovico. in bom streljala, če je ne bom našla. Iz obupa in zagrenjenosti. Res sem bedna. Bednica bedna, kako lahko iščem ljubezen pri moškem? :xx!:

 

Se mi zdi, da si si namsilila svoj cilj samo zato, da bi ga imela. Tisočinena stvar te mora veseliti in biti tvoj cilj. Po mojem nihče ni tako zabaven, tako pameten, tako nepopisno privlačen, da bi se lahko privezala samo nanj in ga častila. V končni fazi boš temu človeku samo s svojim oboževanjem zelo hitro postala nezanimiva...

 

Kaj pa potem?

Pusti se presenetit...

 

Če si ne moreš privoščit psihoterapevta in nisi v tako slabem stanju, da bi potrebovala psihiatra in vse, kar ti on predpiše, se pa malo nabrcaj pejdi počet kaj zabavnega... Morda boš ugotovila, da se lahko zaljubiš tudi v dogodke.

[unis]

prekleti bedaki.Vse kar pišete je samo to, kako vi živite, kako vi dojemate to, čemur rečemo"resničnost".

In če za vas štima, lahk za druge ne štima.

 

 

Palchica, probej z žensko.

[Palchica]

Se mi zdi, da si si namsilila svoj cilj samo zato, da bi ga imela. Tisočinena stvar te mora veseliti in biti tvoj cilj. Po mojem nihče ni tako zabaven, tako pameten, tako nepopisno privlačen, da bi se lahko privezala samo nanj in ga častila. V končni fazi boš temu človeku samo s svojim oboževanjem zelo hitro postala nezanimiva...

 

Kaj pa potem?

Pusti se presenetit...

 

Če si ne moreš privoščit psihoterapevta in nisi v tako slabem stanju, da bi potrebovala psihiatra in vse, kar ti on predpiše, se pa malo nabrcaj pejdi počet kaj zabavnega... Morda boš ugotovila, da se lahko zaljubiš tudi v dogodke.

Ok, že mam rešitev. Šport.

Ja no, pol jih naj mam pa 5 naenkrat al kaj? Tipov mislim.

Aja, pol tipa moraš sovražit, da si mu sploh zanimiva al kaj? Pa jaz sem res tupa ej, da se mi kakšen tip sploh zdi vreden oboževanja. :xx!:

 

prekleti bedaki.Vse kar pišete je samo to, kako vi živite, kako vi dojemate to, čemur rečemo"resničnost".

In če za vas štima, lahk za druge ne štima.

Palchica, probej z žensko.

 

Ženske me privlačijo le fizično. Kaj več mi niso zanimive. Kot sopotnice ne bi imela ženske. Jim nekaj manjka.

Za telesno bližino pa bi mi nek čas bile mogoče dovolj. Dolgo pa ne.

Si želim biti z žensko, ne pa tako obupno, da bi jo iskala. Zgolj iz radovednosti.

[vilamalina]

Ok, že mam rešitev. Šport.

Ja no, pol jih naj mam pa 5 naenkrat al kaj? Tipov mislim.

Aja, pol tipa moraš sovražit, da si mu sploh zanimiva al kaj? Pa jaz sem res tupa ej, da se mi kakšen tip sploh zdi vreden oboževanja. :xx!:

 

Ne, no. Sovražit pa res ne nikogar. Samo imet več strasti v življenju, da te ne potre prevč, ko je ena bolj slabo.

Namesto športa lahko recimo nabiraš gobe. Pa še komu od nas bi prav prišlo. Ti to vse poslikaš, stestiraš, preučiš na kakšen način jih pripraviti in vse to objaviš na forumu. Jaz recimo nimam pojma o gobah, tako bi se pa lahko kaj naučila o njih.

[Palchica]

Gob ne morem nabirati, ker sem preveč slepa oziroma bi morale biti fluoroscentno zelene ali z utripajočimi lučmi ali z napisom "jaz sem goba", da bi jih opazila.

Saj imam strasti, mater ej, samo človek je eno, dejavnost je pa drugo. Kaj vas briga vse tukaj, česa se bom lotila namesto ganjanja tipov.

Bom pa poročala. Mogoče. Če se mi bo dalo.

Aja, tipi so pol vredni toliko kot gobe na tržnici. Hahaha, zdaj mi je pa res lažje. Se bom naslednjič samo na gobe spomnila, naredila primerjavo in bo zadeva rešena.

 

Hvala za pomoč.

[mayan]

Brezveze govorit kaj je hujše

 

Vsako trpljenje zaradi občutka ločenosti je zelo za posameznika zelo resnično in je predvsem trpljenje. Treba je najt samega sebe, najt objekt/subjekt hrepenenja, izvor...

 

Mislim, KAJ točno pogrešaš? Malo razmisli kaj so tiste zadeve, zarad katerih daješ DRUGEMU moč, da te izpolni. Objem? Mah, saj jaz tud tako, da boli neznosno. Sam, če nimaš odprtega srca ali ga lahko sprejmeš sploh?

 

Morda sta v nas dva svetova in je treba enega tako ponotranjiti in samozadostno znati osrečiti, da lahko drug svobodno sprejema in daje na svetu.

 

Mene je recimo razveselilo, da so našli praznino v vesolju tako zelo. Kot bi zmeraj iskala to in zdaj je to postalo še bolj vedenje... (kot so pred leti sonce v vzporednem vesolju). Zamisli si to praznino nestrašljivo, dobrohotno, blago (tak kot je en_bk opisal). Ko je nekako tak odnos do same sebe najden v tvojem vesolju, potem šele segajmo in se približujmo drugemu. Tako to vidim. Sprijaznjenost.

 

Seveda je pa paradoks, da če ne bi že prej bilo odnosov, do tega stanja ne mormo najbrž sami pridet. Tako kot sem jaz recimo ful hvaležna za takšne in podobne poste kot je tvoj, ko nekdo iskreno iz srce pokliče na pomoč...

[mayan]

... ker lahko ozavestim kar mi je ne vem iz kakšnih razlogov onemogočeno izraziti oz. odpreti. Tako si pomagamo odpirati srca...

 

(pri pisanjuza razmislit pa je hvala bogu še zmeraj čas..)

[Tjazy]

Ja kaj pa je potem ljubezen?

 

Ne vem... Vcasih bi bilo lazje ce ne bi obstajala a ne?

 

Bom tih naprej...