Kako nehati pogrešati

[doorwoman.p]

Ne, ne rAZUMEM. Jaz pač nisem idealist in ljubezen razumem (kot opažam po pogovorih na forumu) drugače kot ostali. Nisem romantik in nimam idealistična pričakovanja. Ne, ne razumem, zakaj bi zato, ker nekoga ljubim avtomatično pričakovala, da ima on ali pa recimo jaz že prav. Če pa daš vedno absolutno prav svoji LJUBLJENI, ker jo ljubiš, potem ti zagotavljam, da nisi zadovoljen s sabo in svojim življenjem. Vidva nista v CELOTI ENO. Ne moreta biti. Sta vsak svoj individum, s svojo življenjsko preteklostjo, vzgojo, pričakovanji.....se pa vedno bolj usklajujeta in ustvarjata skupnost.

 

tako je.. ustvarjata, usklajujeta.. se učita na svojih napakah. Saj kako pa veš, da bo imel tvoj partner vedno prav, kako pa veš da ti ne delaš napake? Veš pa da sigurno ne misli nič slabega, da sigurno gleda v dobro obeh, tukaj mu moraš zaupat. ČE TEGA NI, PRAVEGA ODNOSA NI!

 

saj ni nujno, da mu daš vedno prav, odloča seveda tudi tvoja presoja, potem pa pogledata kaj je boljše in se odločita.. simpl, a ne?

[nelika]

S tem se ne morem strinjati. STA ENO. Ker je vse ENO .

 

Če bi bila partnerja ENO, potem med njima sploh ne bi prihajalo do nesoglasij.

[doorwoman.p]

Če bi bila partnerja ENO, potem med njima sploh ne bi prihajalo do nesoglasij.

 

 

tukej pa kompliciraš.. kako sta lahko dva eno? to je samo prispodoba za idealen partnerski odnos, takega pa najbrž ni. do nesoglasij pa vedno pride, saj živimo v hitrem, stresnem itd. svetu, kjer obstaja veliko možnosti za neko določeno odločitev.

[nelika]

tako je.. ustvarjata, usklajujeta.. se učita na svojih napakah. Saj kako pa veš, da bo imel tvoj partner vedno prav, kako pa veš da ti ne delaš napake? Veš pa da sigurno ne misli nič slabega, da sigurno gleda v dobro obeh, tukaj mu moraš zaupat. ČE TEGA NI, PRAVEGA ODNOSA NI!

 

saj ni nujno, da mu daš vedno prav, odloča seveda tudi tvoja presoja, potem pa pogledata kaj je boljše in se odločita.. simpl, a ne?

 

Ja tako je v zdravem odnosu. Ni pa nujno, da tvoj partner vedno gleda tudi v tvoje dobro. Obstajajo tudi nasilna razmerja.

 

Jaz pravim tako: vse je odvisno od posameznikovega zavedanja. KOliko se ti zavedaš, sebe, partnerja, vsakdanjih odnosov. Ne veš vedno ali delaš napako ali ne, vendar če znaš poslušati partnerjev feedback, potem se lahko zavedaš napake.

 

tukej pa kompliciraš.. kako sta lahko dva eno? to je samo prispodoba za idealen partnerski odnos, takega pa najbrž ni. do nesoglasij pa vedno pride, saj živimo v hitrem, stresnem itd. svetu, kjer obstaja veliko možnosti za neko določeno odločitev.

 

Joana pravi da je vse ENO. To je izraz New age, ki pa ga ne razumem dobro.

[doorwoman.p]

Ja tako je v zdravem odnosu. Ni pa nujno, da tvoj partner vedno gleda tudi v tvoje dobro. Obstajajo tudi nasilna razmerja.

 

Jaz pravim tako: vse je odvisno od posameznikovega zavedanja. KOliko se ti zavedaš, sebe, partnerja, vsakdanjih odnosov. Ne veš vedno ali delaš napako ali ne, vendar če znaš poslušati partnerjev feedback, potem se lahko zavedaš napake.

 

 

obstajajo nasilna razmerja ja.. vendar tuki ni debate.. to ni partnersko razmerje in ga je takoj ko opaziš treba prekinit.

 

poslušati partnerjev feedback, ampak tudi predvsem sebe.. tudi sebe je treba kontrolirat, se poslušat, saj imamo vsi instinkte, občutke kaj je prav in kaj ni, itd..

 

zdej pa že filozofiram.. in grem spat.

 

lahko noč Nelika

[nelika]

obstajajo nasilna razmerja ja.. vendar tuki ni debate.. to ni partnersko razmerje in ga je takoj ko opaziš treba prekinit.

 

poslušati partnerjev feedback, ampak tudi predvsem sebe.. tudi sebe je treba kontrolirat, se poslušat, saj imamo vsi instinkte, občutke kaj je prav in kaj ni, itd..

 

zdej pa že filozofiram.. in grem spat.

 

lahko noč Nelika

 

Lahko noč! Imaš pa prav, ja. Se čist strinjam. Samoopazovanje in opazovanje drugih je pomembno.

[Palchica]

Pa požgi vse babje revije, panoje, TV nadaljevanke in podobno kot je Neron požgal Rim in se zraven veseli, da to ni zate.

Ne da bi brala kaj od tega ali se kaj dosti ozirala na vsiljeno srečo iz medijev. Bi pa vseeno močno reducirala te zadeve. Ampak kaj to pomaga, če nimamo nobenih vrednot ...

 

jaz poznam par parov, ki se ljubijo, so drug drugemu vse (že več let).. se tudi kregajo, ampak ljubezen pri njih vedno, vedno prevlada. Zato pa je ljubezen..

 

vendar so se danes vrednote malo zamenjale.. in ti nisi prav nič kriva, da je tako.. saj se bo popravilo.. ljudje se kmalu naveličamo 'puhlic' (hope so)

Jaz imam vrednote. Absolutno. In živim in živela bom po njih in nikakor drugače.

Zato je ljubezen, ja, se strinjam. Ker prevlada nad vsem. Prepirčki in prepiri so dobri indikatorji kvalitete odnosa, komunikacije, duhovnega, čustvenega blabla stanja obeh posameznikov. Po moje. Skratka, lahko drug drugemu s prepirčkom kaj pokažeta in se človek zamisli nad sabo. Spreminjati drugega pa nima smisla. Samo sebe lahko. Nič pa ni narobe, če nam kdo pove, KAj bi bilo dobro spremeniti. KAKO bomo to spremenili, če sploh bomo, je pa naša stvar. Pa lepo je no, če ti nekdo stoji ob strani in spremlja tvoj razvoj in obratno.

 

a sem jaz rastlina???!!! človek božji, JAZ imam čustva! in to kakšna čustva! moja omikana lupina, prilagojeno vljudna, ... jih težko prikriva.... in tega se moški bojijo.

oni bi meli rastlino.

 

ženske, zahtevajte VEČ!

Enako. če ne moreš vzdržati teh mojih izbruhov, mi reči adijo. Potem pač nisi zame. če ne moreš počakati, da se umirim in odrastem, si pač kretenko, ker ne veš, kako znam biti drugače zlata? Tako naj rečem, če me bo kakšen zanemarjal ali kako? Ali je prekruto?

Ja, mene se pa res upravičeno bojijo. Moški.

 

Pozdravljena Palčica:))

Odmikanje in bežanje od svojih čustev, potreb ni v redu! Ne moreš zbežati od sebe, lahko samo SPREJMEŠ TO in opazuješ čustva ki v tebi kot razumem vrejo.Si na točki, ko je odločilno kaj boš naredila, kaj se boš odločila, kam boš speljala in kaj naredila s TVOJIMI ČUSTVI. Ne obstaja tehnika, ki bi zbrisala del tebe.No mogoče se hipnotiziraš in uspavaš ta del sebe, ampak bolje da ne! S tem ko sprejmemo sebe, sprejmemo okoliščine katere smo sami ustvarili za svoje življenje, le zakaj bi zdaj zbežala od tega, kar si sama naredila? Prej ko sprejmeš, prej se bodo čustva umirila. Taka močna vrelišča je najbolje opazovat in se ne vmešat, vendar istočasno občutit in sprejet to, toda ne smejo te odpeljat dalje, ker lahko boš ustvarila spet nove okoliščine, ki bodo spet hranile ta čustva in vrelišče bo vedno večje!

Understande? Ma meni deluje to pri tebi nekam na otročje, v smislu da so to občutki otroštva, ki kličejo na plano zdaj ko si nekoga izgubila in 4 letni trmasti otrok v tebi tega ne prenese.Je kaj takega?Raziskuj. odpravi se na sprehod sama s sabo in rasčisti, toda prej moraš sprejet.

Saj ne bežim od svojih čustev. Le preveč se odzivam nanje, če povem na kratko, kar si ti hotela malo na daljše. Ne znam se distancirati od njih. To je. Malo preveč sem še v preteklosti.

Od potreb bežim še manj. Kar dobro se jih zavedam. Le da so močne in jih je pač težko zadovoljiti. Saj jih lahko zmanjšam. In me ne bo nič manj. Ker nenehna pozornost in obkrožensot z ljudmi pa tudi ni vredu. Hočem rewčt, če ne znaš minute zdržati sam. No, saj sem rada sama tu in tam, včasih tudi po par dni skupaj. V glavnem sem pa bolj družabne sorte in rada se hecam. Ne maram teh hladnih, by the way odnosov. Pa ne samo z moškimi. Vsepovsod. To je tudi tisto, kar me mori. Opazujem zaskrbljene obraze, vsak bulji predse, jaz sem pa bolj taka, da večino časa gledam okoli sebe in iščem kontakte, čeprav samo z očmi. Tudi iz same radovednosti. Manjkajo mi neki globoki, intimni odnosi, to je vse. Drugače je z mano vse v redu.

 

Vse sem vas prebrala, hvala za povratne informacije, a trenutno nimam preveč časa in se ne morem z vsemi meniti. Pridem še kaj nazaj. Hvala, da ste se zapričali, prav presenečena sem, na kakšen način se pogovarjate. Zanimivo.

[Tjazy]

Pa lepo je no, če ti nekdo stoji ob strani in spremlja tvoj razvoj in obratno.

 

 

Ja.. zelo lepo je to..

[butl]

Ej, Tjazy, tebe je pa fest zrukal zgleda.

 

Se te spomnim kakšno leto dve tri nazaj, s kakšno prepričanostjo in nonšalanco si mi oponiral, ko sem pisal o ljubezni med dvema in kako da je le igra ega, pa tko. A te je oplazila zdej? Mislm, ljubezen?

 

[Tjazy]

Butl... ti si sam en butl.. ... kot sam pravis...

 

tiho bodi prosm..

[Palchica]

Vsi mi preveč kompliciramo kaj ljubezen sploh je. Ljubezen med dvema osebama je popolnoma drugačna kot pri nekem drugem paru. Si popolnoma svobodna v tem, da sama določiš, kaj tebe/vaju osrečuje, kakšna naj bodo pravila znotraj vajinega razmerja itd. Najtežje je le najti pravo osebo zase. Zakaj? Živimo v svetu individualizma, kjer smo vsak po svoje individumi in se razlikujemo drug od drugega (tudi želimo si biti drugačni od ostalih), imamo različne sanje, potrebe, želje, cilje....Najti osebo, ki vsaj deloma klapa s tvojo osebnostjo je malce težko dandanes. Sploh ko si starejši in imaš že izoblikovano identiteto. Po drugi strani pa te tudi nihče ne sili v partnerstvo (kot so to morda počeli starši, družba itd. v preteklosti) ali pa v to kakšno osebo bi si morala izbrati za partnerja. Si popolnoma svobodna v svojih odločitvah. To je po svoje super vznemirljivo, po drugi strani pa težko.

Hvala.

Partner mora biti tisti.. s katerim lahko delis cisto vse.. in to CISTO VSE!! Ce ni.. je nekaj narobe..

Ce partner ni tvoj naj naj naj prijatelj.. in naj naj naj ljubimec.. in naj naj naj oseba.. s katero si res zelis biti.. potem je vse BREZ VEZE.. Lahko imas razne frke z drugimi ljudmi.. itak jih imamo vsi.. ampak ne pa s partnerjem.. ker c jih imas.. preprosto ni pravi.. ali pa ti nisi pravi zanj.. To mora biti tista oseba.. s katero je mozno VSE.. in to brez bojazni, da te bo skenslal..

 

Jooj.. Palchica.. a si mogla ravno zdaj tole napisat..??? Pa tega nisem cekiral ze eno leto.. ?! Sem se ze lepo sprijaznil.. da pac tudi ce si v partnerstvu je dovoljeno da imas prijatelja.. pa ceprav si s tem prijateljem globje v odnosu kot s parnerjem.. ampak to ni prav.. Vse si mi spet na glavo postavla.. V bistvu pa hvala.. ker ce bi se s tem sranjem sprijaznil bi bilo slabo..

 

Lahko se tisti drugi imenuje kakor se hoce.. prijatelj.. ljubimec.. znanec.. ce si z njim globje kot s parnerjem.. potem ga imas bolj rad.. in ce mu lahko vec in lazje poves vse.. kot parnerju.. potem je on tisti, potem ti preprosto pomeni vec kot partner.. potem resnicno ljubis tistega.. Ne vem zakaj bi potem se rabil partnerja.. zakaj ne bi tale drugi bil vse v enem??

Neki je narobe.. ce rabis frenda.. da zdrzis v partnerstvu..

 

Fuul lazje bi bilo, ce se zdaj ne bi s tem tuki pojavla.. al pa ce se jaz ne bi tuki pojavil.. ampak kar je je.. Zdaj ne morem vec mimo tega..

 

Tenks, ker si mi preprecla da bi se sprijaznil z BULSHITOM! Verjetno si mi mal skrajsala pot.. ker itak ne bi bil srecen.. ce bi se sprijaznil s tem kar je za folk normalno..

Ja, s kom pa, če ne s partnerjem. Hvala, razumeš me.

Ja, frke že pridejo. Sigurno. Ampak takrat se izkaže, ali si sposoben poteptati svoj ego in sklepati kompromise. Ne v škodo partnerstvu, ne v škodo sebi, ne v škodo partnerju. Še najmanj pa sebi!!! Ampak kompromise, ki omogočijo, da dva gresta naprej. Vsaj zase ali skupaj. Po moje se splača vztrajati z nekom, če sta lepo povezana na različnih nivojih in ne kar takoj, čim se pojavijo problemi, oditi. S tem najbrž bežiš od sebe. Če ostaneš, je sigurno možno lepo napredovanje. In bolj globoka vez.

 

Čakaj, čakaj, to te čist ne štekam. Ja, saj če najdeš nekoga, prijatelja in ti je bolje z njim kot s partnerjem. Zakaj boš pol s partnerjem? potem greš s tistim, ki ti bolj ustreza? Ne? Sicer pa so vse samo poimenovanja in čisto brezveze. Je kar je. Čutiš kar čutiš. Misliš, da smo ljudje poligamna bitja? Da dosmrtna ljubezen ne obstaja?

 

Hehe, zakaj pa se ne bi pojavia? Oziroma, ni bilo dobro, da sem se? Ti si meni dal fajn misliti.

 

Ej, kaj je sploh normalno? Upam, da živiš po svoje in se ne obremenjuješ z nekimi pričakovanji, zahtevami, normami. Beda.

Kaj pa odnos z Bogom? A je to pol tud varanje partnerja?

 

Morda ko se nekoč dva srečata oba vesta, da ljubita Boga... Samopombembnost se razblini. Ostane love.

 

V resnici mi preprosto le ljubimo...

Lepoooooooo.

Se strinjam, da mora biti partner ena a. Kar pa ne pomeni, da mora biti popoln (se pravi najlepši, najbogatejš itd.). Le tvoji osebnosti mora ustrezati in tvoji energiji. Problemi vedno pridejo, tako ali drugače, vendar če po parih letih nista razvila razumevanja drug do drugega, potem je brez veze. Ni mogoče, da se dve osebi čisto v celoti usklajujeta. En ima lahko drugačne hobije in interese kot drugi, ali pa drugačna prepričanja. Vendar če razumeš sebe in razumeš partnerja, potem lahko RAZUMEŠ drugačnost in tudi lahko uskladiš neskladja.

Za božjo voljo, samo nekoga, ki mi bo obupno podoben, ne!!! Naj ima svoje hobije, ki mene niti malo ne zanimajo, naj ima svoj krog prijatelev, naj ima svoe interese, svoje živjenje, naj ohrani svoje dostojanstvo! In obratno! Naj ga vsaj kakšen od mojih hobijev ne zanima. Ker čisto čisto vse početi skupaj, ne imeti "svojih stvari", je pa spet narobe.

Ja, če razumeš, je enostavno. Če si v glavi ne kompliciraš zabrezveze. Mater, za kašne stvari izgubljamo čas, ko bi lahko uživali.

 

Poglej kokr za koga. Smo si pač različni.

Ne moreš pa pričakovati, da se nekih zadev oba zavedata istočasno. nekdo neki vidi, drug pa ne. Svoje misli vsi izražamo, zato ker želimo z njimi neki sporočiti ali pridobiti.

No ni nujno da se hobije da uskladiti. Recimo moj obožuje gore, jaz pa jih sovražim. Jaz obožujem morje, on pa se tam dolgočasi. Nikoli se teh občutij ne bo dalo spremeniti. Lahko pa se pač izpogajava kako bova preživela dopust in kako bi bilo fajn za oba. Diplomatsko. No, ko sva v gorah ali na morju, je vedno en pač mal na zgubi oz. mu gre ta odprava na živce oz. se tam dolgočasi. Kljub temu, pa oba razumeva svoje potrebe in občutja drugega ob tem. Lahko bi se odločila, da greva na dopust vsak po svoje in s svojimi frendi ali pa, da potrpiva v tistem času v gorah ali na morju, ker veva da drugemu ta odprava veliko pomeni. Pa je vse rešeno. Samo če hočeš.

Saj to ni ravno diplomacija (pravijo eni, da diplomacija ne sodi v ljubezen, pač pa v politiko). Kakor pač poimenuješ. Jaz bi temu rekla kompromisi. Ti itak morajo biti povsod. Sicer bi spet lahko gledali le nase, počeli, kar nam paše in konec koncev se s prav nikomer na svetu ne bi skladali in bi bili sami sami sami, volkovi! Zato so kompromisi. Po moje.

[janko]

bemumatr... sej sam besede obračate pa se za oslowo senco pričkate

ja nč... uživejte. čaw

[Palchica]

Ce ni v necemer drugem kec.. je pa v tem.. da je men povedala... kar sem zdaj mogu slisat.. in me je spomnila.. da se ne smem zadovoljit s povprecjem.. Ker zdaj ko sem jo prebral.. itak, da ne bom mogu mimo tega.. niti hotu.. Zame je naredila res ogromno..

 

Palcica res ti hvala.. Sej vem, da ne stekas.. ampak sej ni pomembno.. Tko iskreno si napisala.. de je ponekod kr fajn bolelo.. ampak pozitivno..

 

Ko si rekla.. da ce nisi v partnerstvu, kot si ga zelis... si NIC.. Jst bom tud NIC.. ce ne bom v partnerstvu kot si ga zelim.. Lahko sem VSE! ali pa NIC! Nekaj vmes zame vec ne obstaja.. pa bi skoraj obstajalo.. ampak me je Palcica vceri cist zrdrmala..

No, no, ustavi konje.

 

Ne, razumem (pa tudi če ne, saj ni panike, jaz sem tukaj, da si pomagam ). Trenutno imam polno nekih problemov. In sem marsikaj zafrknila. Ravno zaradi teh zaljubljenosti. No, to ni vzrok, lažem sama sebi in iščem izgovore. Vzrok je, da sem se pač izgubila. Ali se sploh še nisem našla. Pa počasi gre. Dobivam zaupanje vase, v vesolje, v ljudi in v preprosto dejstvo, da je vse na svojem mestu.

Jao, Tyazy, zdaj pa ko tebe tako berem, se mi zdi pa malo pretirano (ne boš nič, če ne boš v partnerstvu?) Ta moja zahteva oz. želja ali karkoli že. Fak ej. Očitno sem se preko noči sprijaznila s tem, da moram biti najprej sama sebi dovolj.

Da ne bo zdaj tega tvoja žena brala. Pa boš imel frke z njo. No ja .... Nič jaz kriva.

[Audente]

Ej, Tjazy, tebe je pa fest zrukal zgleda.

 

Se te spomnim kakšno leto dve tri nazaj, s kakšno prepričanostjo in nonšalanco si mi oponiral, ko sem pisal o ljubezni med dvema in kako da je le igra ega, pa tko. A te je oplazila zdej? Mislm, ljubezen?

 

 

 

to je tudi mene že prešinilo...ponovna strast doma ali ???

[Tjazy]

Očitno sem se preko noči sprijaznila s tem, da moram biti najprej sama sebi dovolj.

 

to je mozno, ce se izoliras.. v kaksen samostan in tm notr haluciniras.. kako si sam sebi dovolj.. Itak.. ce pa ni nobenga drugega.. zamiviega..

Tkole v laifu.. pa si ne predstavljam tega.. Slej ko prej pride nekdo mimo.. in po hitrem postopku ugotovis, da nisi sam sebi dovolj..

 

Pa ne tega kar povem.. prevec resno jemat.. ker jst sam ne vem kaj in kako?!

 

Vcasih sem govoril, da moras biti najprej sam sebi dovolj.. samo to je cista teorija.. to ni nic zivljenskega.. to je mozno doseci skozi to, da nisi sam sebi dovolj..

 

Ne vem... probaj..

[Guest miska]

to je mozno, ce se izoliras.. v kaksen samostan in tm notr haluciniras.. kako si sam sebi dovolj.. Itak.. ce pa ni nobenga drugega.. zamiviega..

 

 

se kako res

[unis]

?

 

jzt sm pa mislu, da folk beži pred sabo. In da baje najde uteho in d poveča užitek d zmanjša bolečino, gre k raznovrstni zabavi, alkoholu, adrenalinskih športih in seveda..duhovnosti.

To je še zlo zanimivo, k se pravila igre zlo zakomplicirajo, sam se še zmerm igra briškolo proti istmu cajtu.al pa slovnici.

[Ksenia]

ampak s tabo se res neki dogaja

[Ksenia]

mah, sej se vsi spreminjamo - sebe mišljenje pogled na svet. to je čar življenja pa da si priznaš da je kaj drugače kot si mislil ane

[Tjazy]

Ja.. vedno se spreminjamo.. itak..

[Ksenia]

mah jst šokiram samo sebe zadnje čase...

[nelika]

Za božjo voljo, samo nekoga, ki mi bo obupno podoben, ne!!! Naj ima svoje hobije, ki mene niti malo ne zanimajo, naj ima svoj krog prijatelev, naj ima svoe interese, svoje živjenje, naj ohrani svoje dostojanstvo! In obratno! Naj ga vsaj kakšen od mojih hobijev ne zanima. Ker čisto čisto vse početi skupaj, ne imeti "svojih stvari", je pa spet narobe.

 

No, vidiš kako smo si različni. Bog ne daj, da se zaljubiš prav v takega, ki ima vse to kar nočeš. Se pravi, da želi tvoj krog prijateljev, imeti skupne hobije itd. To bo potrebno diplomacije....

 

Saj to ni ravno diplomacija (pravijo eni, da diplomacija ne sodi v ljubezen, pač pa v politiko). Kakor pač poimenuješ. Jaz bi temu rekla kompromisi. Ti itak morajo biti povsod. Sicer bi spet lahko gledali le nase, počeli, kar nam paše in konec koncev se s prav nikomer na svetu ne bi skladali in bi bili sami sami sami, volkovi! Zato so kompromisi. Po moje.

 

Besede, besede. Poimenuj kot hočeš. Ampak govoriš TEHTNICI.

[belinija]

Palchica,

meni se dogajajo iste reči. Grem ven, me osvaja kak fant, ampk da vzbudi v meni zanimanje mora bit res nekaj posebnega. In kaj se zgodi- zapletem se z njim in se nanj tudi močno navežem (premočno) še preden se pravzaprav kaj zares začne. V glavi se mi naslika nekakšna podoba "mistra popolneža" in razmišljam o njem, o tem kako bi ga še kdaj srečala, kako bi iz te avanture ustvarila nekaj več, obujam spomine, skratka ne vem kako je možno, da se na nekoga, ki ga pravzaprav ne poznam tako dobro, navežem tako močno.

Pa tudi jaz sebe nimam za lahko. Stara sem 19 let, škorpjonka..nedolžna.. govorim vam te podatke, da si nekolk lažje ustvarite o meni podobo in mi lažje podate kakšen nasvet-upam. Je mogoče to samo mladostniška "neumnost"?

Ne bi rekla. Marsiktere vrstnice nimajo teh težav. Najdejo partnerja in uživajo z njim. Vse kar najdem jaz, pa so avanture. To bi še bilo, če bi jih lahko pozabila in prenehala pogrešat tistega s katerim se zapletem.

 

Prej recimo se mi to ni dogajalo. Sedaj pa so se mi v roku enega leta nabrali že trije moški na katere sem se zares močno navezala. Prvega sem deloma pozabila z drugim.. Drugega pa recimo da tudi nekoliko s tretjim, a vendarle, z vsakim od njih, je prebolevanje (če temu lahko tako rečem) težje. Bojim se kako bo s tem, zdajšnjim. Imava nekakšno čudno avanturo, ko se vidiva se pač zopet zapleteva. S tem da on naslednji dan to pusti za sabo, jaz pa premlevam te dogodke, čedalje več mi je do njega..

 

Ah, ne znam razložit kaj se dogaja z mano. Niti ne vem zakaj tukaj jamram, ko vem, da mi ne morete kaj dosti pomagati, vsa stvar je v moji glavi. No ja, še vseeno pa bi mi kakšna vzpodbudna beseda mogoče dala nekakšno upanje, da bo bolje.... saj po eni strani vem da bo..samo kdaj-naveličana sem tega, rada bi nekoga resnega, a enostavno takšnega ne najdem.

[unis]

em, če ti misliš, da si čudna.. kej pa jzt , ksm mel tko eno punco na 3 leta?

to pomen...me mal poboža pol pa sm na njo še cca 3 leta mislu na njo..

 

Rešitev problema?

 

Pejd vsak vikend gledat in se dotaknt (pa ne mislm tko dotaknt, ti packa) različnih tipow.

Rečva d se tko "zapleteš" nč resnega.. z enmi 5 neznanci na teden. V enem mescu maš tko 20 "srečanj" v roku enga leta mal več kot 200.

Zakaj je ta vaja dobra in vzpodbuja telo in duha?

Zto, da vidiš, da se v resnici lahko navežeš na vsazga, k ti je simpatičen in ti mal pomežikne.Kaj ti pomen zdej teh vrtoglavih 200 potencialnih samcev?

Da mal k sebi prideš in začneš mal zbirčno zbirat brez nobenih "notranjih bojev".

K boš enkrat vidla, da lahko glih tko sanjariš o 100 različnih pa glih tko brez efekta, boš vidla da nonstop sanjariš glih tko brez efekta

 

Če bo mel unis prav, pol se bo zgodil nauk te zgodbe.

Zaradi socialne dinamike začneš mal bolj trezno razmišljat in na žalost..bolj logično.

Svoja čustva in srce in vse, kr bi lahko blo ponujenmu tistmu taprvmu, k ti pomežikne pa mal lepo pogleda..

boš pa kr naenkrat opazla, da bi vsakmu lahko svoj pogled, kr tko...dala.

 

jebenti, sej maš po starosti mogoče še kak mesc več ku jzt.

Smrkla mala.

 

PS:

v besedi NESREČA se skriva tud beseda seč, kar lahko namigne, da se ti je kdaj pa kdaj uscalo in si zato mela Srečo

[Palchica]

zapletem se z njim in se nanj tudi močno navežem (premočno) še preden se pravzaprav kaj zares začne. V glavi se mi naslika nekakšna podoba mistra popolnežain razmišljam o njem, o tem kako bi ga še kdaj srečala, kako bi iz te avanture ustvarila nekaj več, obujam spomine, skratka ne vem kako je možno, da se na nekoga, ki ga pravzaprav ne poznam tako dobro, navežem tako močno.

 

Sedaj pa so se mi v roku enega leta nabrali že trije moški na katere sem se zares močno navezala. Prvega sem deloma pozabila z drugim.. Drugega pa recimo da tudi nekoliko s tretjim, a vendarle, z vsakim od njih, je prebolevanje (če temu lahko tako rečem) težje.

 

saj po eni strani vem da bo..samo kdaj-naveličana sem tega, rada bi nekoga resnega, a enostavno takšnega ne najdem.

Eh ja, če si pa ti 19 et stara, se res nehaj obremenjevati. Imaš še in še let časa.

Imam ga sicer tudi jaz, ampak mi ni več do igric. Ni mi bilo že en čas, pa sem se še kar zapletela. Ne bom se več. Enostavno ne spustim več k sebi nekoga v tem smislu, da bi bil zame po parih urah, dneh, tednih zame Bog.

Imam tudi jaz probleme s tem, da nekoga postavim na piedestal. Pa opažam, da v bistvu vedno manj. Skušam biti trezna. Počasi spoznavati nekoga in se prepustiti toku.

Jaz se sicer na nek način navežem. Vseeno na koga. Samo da se na nekoga. In ko se v svoji glavi "odvežem", se navežem na nekoga ali nekaj (dejavnost, miselnost, karkoli) drugega. Ko pa vidim, da se kdo naveže name, se takoj počutim utesnjeno in se začnem obnašati tako, da me človek zasovraži. Ker pridejo pač taki moški. Niso zame.

 

Počasi spoznavaj osebo. Zaupaj občutku. Ne razmišljaj dosti. Živi za trenutek. Daj dihati sebi in drugemu.

Eh, kaj ti govorim, stara si 19 let. Nabiraj si izkušnje. Skozi izkušnje spoznavaš sebe, svoje resnične potrebe in želje, svoj vidik ljubezni, partnerstva, tvoje želje glede moškega... Blabla.

Resnega? Pri 19-ih? Ne ga sračkat. Kaj pa je resen? Spet eno poimenovanje. Resnino resno sploh ni to, kar imamo mi za resno. Da si obljubita zvestobo, sta dosti skupaj, gresta skupaj živet, imata otroke, skupno premoženje. To je resno za družbo, za norme, za večinske predstave o "normalnem" partnerstvu in življenju. Kaj pa če ni vmes lepila, ki se mu reče ljubezen? Potem vse skupaj vodi v stran vržena leta.

 

Ja, ja, tudi jaz sem tudi pozabljala enega z drugim (in s tem vedno bolj SEBE) Po svoje ima smisel. Na hitro se potolažiš. Enkrat pa moraš opraviti s pretekostjo in prevzeti odgovornost ZASE.

 

Belinija, ne jemlji me resno, večina besed tukaj niti ni mišljenih kot kakšna vzpodbuda tebi, ostali ti bodo bolje povedali, jaz sem tukaj bolj, da razmišljam in pišem zase. Mogoče pa res en nasvet. Resnega nikoli ne najdeš (To kar bi ti rada, saj je jasno, ljubezen, ki ne boli), niti on tebe. To se zgodi samo od sebe. Hočem reči, nikoli se ne bo zgodilo po tvojih predstavah.

In še to. Bolj se nečemu upiraš, bolj bo prišlo samo do tebe. Potem pa že lahko govorimo o tem, da te nekaj najde.

 

Pejd vsak vikend gledat in se dotaknt (pa ne mislm tko dotaknt, ti packa) različnih tipow.

Rečva d se tko "zapleteš" nč resnega.. z enmi 5 neznanci na teden. V enem mescu maš tko 20 "srečanj" v roku enga leta mal več kot 200.

Zakaj je ta vaja dobra in vzpodbuja telo in duha?

Zto, da vidiš, da se v resnici lahko navežeš na vsazga, k ti je simpatičen in ti mal pomežikne.Kaj ti pomen zdej teh vrtoglavih 200 potencialnih samcev?

Da mal k sebi prideš in začneš mal zbirčno zbirat brez nobenih "notranjih bojev".

K boš enkrat vidla, da lahko glih tko sanjariš o 100 različnih pa glih tko brez efekta, boš vidla da nonstop sanjariš glih tko brez efekta

 

Če bo mel unis prav, pol se bo zgodil nauk te zgodbe.

Zaradi socialne dinamike začneš mal bolj trezno razmišljat in na žalost..bolj logično.

Svoja čustva in srce in vse, kr bi lahko blo ponujenmu tistmu taprvmu, k ti pomežikne pa mal lepo pogleda..

boš pa kr naenkrat opazla, da bi vsakmu lahko svoj pogled, kr tko...dala.

 

jebenti, sej maš po starosti mogoče še kak mesc več ku jzt.

Smrkla mala.

 

PS:

v besedi NESREČA se skriva tud beseda seč, kar lahko namigne, da se ti je kdaj pa kdaj uscalo in si zato mela Srečo

Da bi letala od enega do drugega, se jih zgolj dotikala, bi me onesrečilo in spravilo v zmedo. To je sicer zanimiv in poskusa vreden eksperiment, ampak ne zame.

Pa no, saj sem rekla, da se tu vse skupaj napihnila in pretiravala, da bi dobila odziv. In sem ga dobila.

Ne rabim nasvetov. Vem le, da se moram zanašati na intuicijo. Nikoli me ni prevarala. Le jaz sem njo, ker ji nisem popolnoma zaupala. Ampak rabila sem izkušnje. Ni meni kvantiteta sorazmerna s kvaliteto... Izkušenj.

Vem, kaj bi rada. Vsaj trenutno. To, kar se mi dogaja zdaj. Kar eno olajšanje čutim. Pa še vedno se na hipe kar nekaj sekiram. Sicer vedno manj in manj, ampak se mi zdi popolnoma odveč. Saj se niti ne zavedam, kako svobodoljubna sem sama. Pa bi si kar druge lastila. Brezveze. Kar naenkrat malo drugače gledam na te stvari. Pa na vse gledam drugače. Rada bi se otresla posesivnosti in ljubosumja. Nekoč. Za vedno. Srečala sem neko osebo. Nočem razmišljati.

He he... Unis.. Zato pa jst skoz vstrajam samo pri ENI Najlepši.. in najprivlačnejši.. in ko mi bo naslednjič spet kej 'trmoglavla'.. jo bom sam zagrabu.. vse strgu dol z nje.. in jo tooook pofuku, da bo zihr mir ene 2 dni.. :)